Kuzmič je opozoril na prenekatere napačno ustvarjene podobe o židih in poudaril njihov pomemben prispevek v zgodovini Prekmurja. Orisal je glavne zgodovinske prelomnice tega ljudstva, ki se je skozi zgodovino srečevalo s tragičnimi dogodki (vedno znova pretresljiv podatek: 6 milijonov židov je umrlo v koncentracijskih taboriščih).
Prvi prekmurski židi v Lendavi
Prekmurski židi (Aškerazi) so se na to območje preselili v začetku 19. stoletja iz Gradiščanskega, pozneje pa tudi iz Madžarske, in sicer najprej v Lendavo. Sprva so se ukvarjali s trgovino in gostinstvom, pozneje pa so mnogi bili veletrgovci, bankirji, advokati, tiskarji in lekarnarji, kar priča na njihovo pestro družbeno udejstvovanje.
Ohranjena le ena sinagoga
V Prekmurju so delovale tri sinagoge: v Lendavi (1866), v Beltincih (1859-kjer je danes gostilna Prelog) in v Murski Soboti (1850 – danes Kučanova delavnica na Zvezni ulici), nato pa so tukaj postavili novo 1908 (danes židovski blok, Lendavska ulica). Med vsemi je danes ohranjena le sinagoga v Lendavi.
židi prispevali tudi za gradnjo cerkva
Kuzmič je omenil tudi sožitje vseh ver (katoličani, evangeličani, židje) na tem območju. Znano je, da so židje darovali svoj prispevek tudi pri gradnji cerkva. Bili so izjemno humanitarni, podpirali so tako športne klube, kakor gasilstvo. To sožitje in kulturno raznoliko družbeno življenje v Prekmurju je nato prekinila druga svetovna vojna, ko so se židje bili primorani izseliti. V Sloveniji naj bi danes živelo le še okoli 60 židov, v Murski Soboti okoli 10, v Lendavi naj jih več sploh nebi bilo.
