Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo so pojasnili, kakšne strokovne smernice imajo šole na voljo v primerih suma posedovanja ali preprodaje drog med učenci.
V uredništvu Sobotainfo smo pred kratkim poročali o opozorilih ene izmed mam učenca Osnovne šole Beltinci, ki je opozorila na domnevne dogodke v aktualnem šolskem letu.
Po njenih besedah naj bi med učenci prihajalo do preprodaje elektronskih cigaret, marihuane in drugih prepovedanih substanc, ravnateljica pa naj bi zaradi domnevne ogroženosti večkrat poklicala policijo.
O domnevnih dogodkih naj bi bili obveščeni tudi center za socialno delo in druge pristojne institucije.
Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo so pojasnili, kakšna je njihova vloga pri zagotavljanju varnosti v šolah in obravnavi primerov, povezanih z drogami, elektronskimi cigaretami ali nasiljem.
Zavod nudi strokovno podporo, ne izvaja preiskav
Kot pojasnjujejo na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, je njihova vloga predvsem strokovna podpora šolam. Šolam nudijo svetovanje, usposabljanja in priporočila za preventivo ter za pedagoško ukrepanje pri zagotavljanju varnega učnega okolja.
Ob resnejših incidentih lahko pomagajo pri razlagi protokolov, načrtovanju podpore strokovnim delavcem in krepitvi sistemskih pristopov na ravni šole. Hkrati poudarjajo, da zavod nima operativnih ali preiskovalnih pristojnosti.
Za neposredno ukrepanje ob sumu kaznivih dejanj ali ogrožanja so pristojni vodstvo šole, policija, center za socialno delo, zdravstvene službe in po potrebi tudi Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo.
Ravnatelj oziroma šolski tim v takšnih primerih presodi o nadaljnjih ukrepih, pri čemer se opirajo na veljavne protokole in zakonodajo.
Šole imajo določena pravila in postopke
Šole imajo po navedbah zavoda za ravnanje v takšnih primerih na voljo več ravni strokovnih in normativnih podlag. Na ravni posamezne šole to vključuje predvsem interne akte, kot so načrt vzgojnih dejavnosti, ki je del letnega delovnega načrta, ter pravila šolskega reda in hišni red, ki določajo pravila vedenja, ukrepe ob kršitvah in postopke za zagotavljanje varnosti.
Ob tem šole upoštevajo tudi veljavno zakonodajo, ki določa pravice in dolžnosti učencev ter pristojnosti šole. Če obstaja sum, da ima učenec pri sebi prepovedane ali nevarne predmete, lahko šola v skladu s pravili izvede pregled osebnih predmetov v prisotnosti učenca ter začasno odvzame prepovedane predmete. O takšnem postopku se pripravi zapisnik, o dogodku pa se obvesti starše oziroma skrbnike.
Na zavodu so dodali, da strokovne smernice vključujejo tudi preventivne programe in priporočila, ki poudarjajo zgodnje prepoznavanje tveganj, sodelovanje s svetovalno službo ter vključevanje zunanjih institucij, kadar obstaja ogroženost otroka ali sum kaznivega dejanja.
Če se pojavi sum preprodaje drog ali drugih ravnanj, ki bi lahko pomenila kaznivo dejanje ali resno ogrožanje varnosti, šola ravna v skladu z zakonodajo in praviloma sodeluje s policijo ter po potrebi tudi s centrom za socialno delo, pri čemer se vedno upoštevajo okoliščine posameznega primera in največja korist otroka.
Posebni protokoli tudi ob nasilju
V primeru nasilja ali ogrožanja zaposlenih na šoli je prvo vodilo zagotavljanje varnosti vseh prisotnih ter ustrezno dokumentiranje dogodka.
Pri obravnavi nasilja v šoli se smiselno uporabljajo načela in postopki iz veljavnih protokolov, med drugim Protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, Protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi spolnega nasilja in spolnega nadlegovanja ter Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode.
Šola se lahko v takšnih primerih po potrebi posvetuje tudi s policijo.
Ob tem so poudarili, da je pri obravnavi nasilja učenca nad učiteljem potrebna posebna previdnost. Pri presoji je treba upoštevati razvojno stopnjo učenca, morebitne posebne potrebe ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na nastanek nasilnega dejanja.
Šola lahko v takšnih primerih oblikuje šolski tim, sodeluje s starši učenca in po potrebi v obravnavo vključi tudi zunanji tim strokovnjakov, v katerem lahko sodelujejo center za socialno delo, zdravstvene institucije ali policija.
Po dogodku se zaposlenemu zagotovi ustrezna strokovna podpora, ukrepi pa se načrtujejo z namenom, da se prepreči ponavljanje nasilja in zagotovi varno delovno okolje.
Pomoč tudi učencem v stiski
Pojasnjujejo še, da je v primerih, ko gre za mladoletnike z izrazitimi vedenjskimi ali čustvenimi stiskami, ki lahko predstavljajo varnostno tveganje, ključen celosten in strokovno usklajen pristop. Ta mora hkrati zagotavljati varnost vseh v šoli ter ustrezno podporo otroku.
Šola pri odzivanju upošteva načela, zapisana v veljavnih protokolih in zakonodaji. Prvi korak je ocena tveganja in zagotovitev varnosti v šolskem prostoru, v proces pa se vključijo razrednik, svetovalna služba in vodstvo šole. Po potrebi se oblikuje tudi šolski tim.
Šola sodeluje s starši oziroma skrbniki, po potrebi pa tudi z zunanjimi strokovnjaki. V obravnavo se lahko vključijo center za socialno delo, zdravstvene institucije, vzgojni zavodi ali policija.
Na podlagi strokovnih ocen se nato skupaj z zunanjimi institucijami iščejo ustrezne rešitve, kot so dodatna strokovna pomoč, prilagoditve ali vključitev v specializirane obravnave, pri čemer je cilj zaščita vseh učencev in hkrati učinkovita pomoč mladoletniku, ki predstavlja varnostno tveganje.
Porast uporabe elektronskih cigaret
Zavod Republike Slovenije za šolstvo sicer ne vodi lastne statistike o uporabi elektronskih cigaret ali prepovedanih drog, temveč se opira na raziskave drugih institucij.
Raziskavi ESPAD (2024) in HBSC, ki jo v Sloveniji izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, po njihovih navedbah opozarjata na zaskrbljujoče trende pri uporabi psihoaktivnih snovi med mladostniki. Konoplja ostaja najdostopnejša prepovedana snov, hkrati pa se kot posebej izrazit trend kaže porast uporabe elektronskih cigaret, ki so med mladimi pogosto razširjene celo bolj kot tradicionalno kajenje.
Iz prakse šol po navedbah zavoda zaznavajo predvsem povečano uporabo nikotinskih izdelkov, zlasti elektronskih cigaret. Po njihovem mnenju to področje zahteva okrepljeno preventivno delovanje ter sodelovanje šole, staršev in drugih strokovnih služb.
Ob tem poudarjajo, da učenci znanja o lastnostih in tveganjih psihoaktivnih snovi poleg preventivnih programov pridobivajo tudi v okviru kurikularnih vsebin, na primer pri predmetih, kot so kemija, biologija ter drugih naravoslovnih in družboslovnih predmetih, kjer obravnavajo teme zdravja, zasvojenosti in odgovornega ravnanja.
Pomen preventive
V zaključku so poudarili tudi pomen preventive. Po njihovih navedbah je pomembno, da šole gradijo jasno in dosledno preventivno kulturo, z jasnimi pravili, pravočasnim ukrepanjem ter sistematičnim razvijanjem socialno-čustvenih kompetenc učencev.
Poudarili so tudi, da je pri obravnavi zahtevnejših situacij ključno sodelovanje z lokalnimi službami, kot so policija, center za socialno delo in zdravstvene ustanove. Le z usklajenim pristopom se je namreč mogoče učinkovito odzivati na takšne primere.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo šolam pri tem nudi strokovno podporo in različna usposabljanja.
