Zapleti okrog prerazdeljevanja sredstev

Svet regije zasedal drugič

Danes je v prostrih PAC-a potekala druga seja Sveta regije. Na njej je bilo na začetku seje prisotnih 16 članov sveta, nekateri so se seje udeležili z zamudo. člani Sveta regije so brez težav sprejeli sklep o konstituiranju Regionalnega razvojnega sveta, a z dodatkom, da je potrebno imenovati še člana madžarske skupnosti. Svet regije bo moral znova zaprositi za predlog kandidata, saj madžarsko skupnost pretresa nedavna menjava predsednika. Prav tako bo morala obrtna zbornica predlagati novega člana med predstavnike gospodarstva, saj je preminil Tomaž Dresler.

Zvišanje sredstev poskrbelo za zmedo

Najbolj vroča debata pa je potekala okrog razdeljevanja neposrednih regionalnih vzpodbud za infrastrukturo v letu 2006. Pri neposrednih regionalnih vzpodbudah gre za dva sklopa sredstev. V prvem sklopu je 416 milijonov tolarjev je namenjenih prioritetnim regionalnim projektom. V drugem sklopu regionalne javne infrastrukture pa je bilo 330 milijonov, nakar se je postavka zvišala na 578 milijonov tolarjev. Težava pa je v tem, da so se sredstva razdelila po posebni formuli, v kateri so upoštevani različni kazalci, ki se nanašajo na razvitost občine. Manjše občine so po tej formuli dobile več sredstev, večjim občinam pa je bil odtegnjen del sredstev. Zaradi tega bo v številnih občinskih proračunih potreben rebalans. Nad tem so bili nekateri župani zelo ogorčeni in govorili celo o izgubi kredibilnosti državnih institucij. Minister žagar, ki je pristojen za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, je poudaril, da se zaveda določenih težav, vendar ukrepi (formula razdeljevanja) velja na nivoju celotne Slovenije. Zvišala pa so se tudi sredstva za slovenske Rome. Lani so za izgradnjo javne infrastrukture dobili 49 milijonov. Letos bo pa ta znesek visok kar 205 milijonov tolarjev, od tega naj bi samo pomurski Romi dobili približno polovico te finančne pogače.

žagar: Neizkoriščena sredstva bodo izgubljena

Manjše občine, ki so dobile več sredstev, pa se sedaj soočajo s problemom izvajanja projektov, za katere nimajo veliko časa. Pri tem je namreč potrebno upoštevati, da je potrebno poleg spisanega projekta pridobiti vsa potrebna dovoljenja in dokumentacije v zvezi s projekti, upoštevati je potrebno tudi razvojne prioritete, ki jih vse občine niso dosledno poznale. Poleg tega pa je treba zagotoviti tudi določen delež sredstev iz občinskega proračuna, kar za nekatere predstavlja še največji problem. Za morebitna neizkoriščena sredstva je žagar povedal, da bodo s tem sredstva izgubljena. Predlog rešitve problema pa je preusmeritev sredstev v projekte, ki bodo lahko izvedeni. člani Sveta regije so potem kljub manjšim dilemam izglasovali sklep, s katerim se je visokošolski program menedžment agroživilstva iz Srednje kmetijske šole Rakičan preselil v RIS Rakičan.

štihec: Kje je garancija, da sprememb ne bo tudi v 2007?

Ob tem je predsednik Sveta regije Anton štihec vprašal ministra, kje je garancija, da pri sredstvih, ki bodo namenjena za leto 2007 in bodo znašala kar dve milijardi tolarjev, ne bo sprememb in komplikacij, kot smo jim priča sedaj. žagar je odgovoril, da stoodstotne garancije ni, saj so sredstva odvisna od sprejemanja proračuna. Kljub temu je poleg sklepa o prerazdeljevanju sredstev Svet regije še sklenil, da bo od vlade zahteval dokument, s katerim bi si zagotovil, da tovrstnih težav ne bo prišlo tudi v letu 2007. Dokument naj bi opredeljeval tudi vsebinske prioritete.

Okoljsko poročilo do septembra 2007

Potek vodooskrbe v Pomurju je predstavil župan občine Rogašovci Janko Halb, ki je poudaril, da se naslednji teden zaključuje rok 80 milijonv vrednega razpisa za pripravo okoljskega poročila. Kompletno okoljsko poročilo mora biti pripravljeno najkasneje do 4. 9. 2007, ob tem pa bodo paralelno tekle tudi druge aktivnosti.

V Regionalnem razvojnem svetu po načrtih

Predsednik Regionalnega razvojnega sveta (v nadaljevanju RRS) Radovan žerjav je povedal, da aktivnosti v RRS tečejo tako, kot so si to zastavili. V mesecu junijo bi naj pripravili tudi osnutek Regionalnega razvojnega programa in pri tem vključili vso zainteresirano javnost. Med drugim pa s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pogovarjajo o tem, da bi v razvojni program vključili tudi področje visoke tehnologije.

"Sladkauče" nekaterih niso prepričale, da bi ostali

Seja ni prinesla večjih presenečnj. Najbolj burna debata je tekla pri točki preusmerjanju neposrednih regionalnih vzpodbud za letošnje leto, kar bo moralo pomurske župane prisiliti v še bolj intenzivno in konstruktivno sodelovanje, sicer utegnemo ostati brez dela sredstev iz neposrednih regionalnih spodbud. Za to bo pa vsekakor potrebno več potrpljenja kot danes, ko nekateri župani na sejo zamudili, drugi pa seji niso prisostvovali do konca. Seja je trajala dobre tri ure. Pri tem ni pomagala niti Halbova poteza, ki je presenetil s, kot jih je sam poimenoval, »sladkaučami« (op. u. z narezkom). člani Sveta regije namreč pri zadnji točki sploh več niso bili sklepčni, kar je pri tako pomembnih in, kot so se izrazili na zadnjem sestanku RRS, »zgodovinskih« stvareh neodgovorno.