Letošnja suša je pokazala velike razlike med posameznimi njivami, ponekod je bil izpad celo popoln. Suša je najbolj prizadela lažja tla, zato kmetje vse bolj razmišljajo tudi o namakalnih sistemih.
Letošnja suša je svoj davek terjala tudi pri oljnih bučah.
Medtem ko so jo na težjih tleh ponekod odnesle razmeroma dobro, je bila slika na peščenih njivah precej drugačna - pridelek je ponekod dosegel le tretjino običajnega, na nekaterih površinah pa ga praktično ni bilo.
Na Kmetiji Vitez so za Sobotainfo povedali, da je bil začetek rastne sezone sicer obetaven. Razmere spomladi so bile dobre, težave pa so nastopile pozneje, predvsem v obdobju razvoja in nalivanja semen.
Pri njih do 20 odstotkov manj pridelka
Na Kmetiji Vitez so letos zabeležili približno 15- do 20-odstotni izpad pridelka. K nekoliko boljšemu rezultatu je pripomoglo tudi to, da imajo večinoma težja tla, ki so v sušnih razmerah zadrževala več vlage.
Pomembno vlogo je imel tudi kolobar. Letos so buče na njihovi kmetiji rasle prav na zemljiščih, ki so jim glede na razmere očitno bolj ustrezala.
Na peščenih tleh le tretjina pridelka
Povsem drugačna slika je bila na lažjih, peščenih tleh. Kot so povedali na Kmetiji Vitez, je bila na eni od njiv v Bogojini letina le okoli tretjinska.
Še slabše je bilo na nekaterih drugih območjih. Pri posameznih okoliških pridelovalcih so bile izgube tako velike, da spravila praktično ni bilo.
»Ponekod je bil stoodstotni izpad. Na nekaterih njivah ni šlo več za spravilo pridelka, ampak dejansko samo za čiščenje njive,« so opisali razmere.
Podobno izkušnjo so imeli tudi na zemljiščih, ki jih imajo v najemu na Vučji Gomili, na začetku Goričkega.
Razlike potrjujejo tudi ugotovitve Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, kjer so letošnjo sezono označili za eno zahtevnejših za pomursko poljedelstvo. Pozne poljščine so močno prizadele predvsem visoke temperature, poletna suša in neenakomerna razporeditev padavin.
Buče so jo odnesle bolje kot koruza
Kljub izpadu je bila letina buč na Kmetiji Vitez letos boljša od trenutnih rezultatov pri koruzi.
»V primerjavi s koruzo, ki jo zdaj pospravljamo, so bile buče bistveno boljše,« so povedali.
Prav pri koruzi so bile letos po Pomurju razlike izjemne. Kot smo že poročali, se je pridelek na najbolj prizadetih zemljiščih gibal okoli 500 kilogramov zrnja na hektar, na najboljših pa je dosegal približno 12 ton.
Liter bučnega olja ostaja pri 20 evrih
Kljub slabši letini na Kmetiji Vitez za zdaj ne pričakujejo nove podražitve bučnega olja.
Ceno so namreč zvišali že spomladi in za zdaj ostaja pri 20 evrih za liter.
Višja pa je cena bučnega semena. Po njihovih informacijah se letos giblje okoli štirih evrov za kilogram, medtem ko je bila lani okoli 3,80 evra.
Rešitev vidijo tudi v namakanju
Vse pogostejši vremenski ekstremi kmete silijo tudi v razmišljanje o prilagajanju pridelave. Na Kmetiji Vitez imajo pridelke vsako leto zavarovane proti suši in toči, kot eno ključnih možnosti za prihodnost pa vidijo namakalne sisteme.
Pri tem opozarjajo predvsem na visoke začetne stroške.
»Namakanje ni slaba rešitev, težava pa je začetna investicija - sam sistem, dovod vode do njiv in vsa potrebna infrastruktura. Morda bi se moralo takšne projekte organizirati skupinsko, ne da vsak posamezni kmet vlaga sam,« so povedali.
Po njihovem mnenju so zato pomembni razpisi za sofinanciranje namakalnih sistemov in druge opreme, še več možnosti pa vidijo v skupnih naložbah več kmetij.
Letošnja sezona je tako še enkrat pokazala, kako zelo lahko že nekaj kilometrov in drugačna sestava tal odločajo o končnem pridelku. Medtem ko so nekatere njive z oljnimi bučami sušo prestale razmeroma dobro, so na drugih kmetje ostali skoraj brez pridelka.
