Etnološka prireditev s prikazom mlatitve zlatega pšeničnega klasja. Zapela je več 80 let stara lesena mlatilnica, katero je poganjal prav tako starodobni traktor nemške izdelave.
Da spomini na nekdanje kmečke čase žetve ne bi šli povsem v pozabo, so člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske tehnike in ostale tehnike Pomurja, skupaj z Biotehniško šolo Rakičan in KUD Beltinci včeraj v beltinskem parku prikazali mlatitev zlatega pšeničnega klasja z več kot 80 let staro leseno mlatilnico, ki jo je poganjal starodobni traktor nemške izdelave. Pred tem so zlato pšenično klasje ročno poželi na polju Biotehniške šole Rakičan in jo s kmečkim vozom pripeljali v Beltince.
Etnološka prireditev je del projekta »Od zrna do kruha«, ko bo iz pšenice kmalu zadišalo po domačem kruhu, ki ga bo moč poskusiti na letošnjem mednarodno kmetijsko živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni.
Delo so si razdelili tako kot nekoč
Gospodarju Ivanu Zadravcu, ki je v mlatilnico dajal snope pšeničnega klasja, so pomagali člani kluba. Vsak je bil zadolžen za posamezno opravilo. Stanko Srša je z voza snope pšenice metal na mlatilnico. Pridne roke mož in žena so slamo z lesenimi vilami odnašale na kup »oslico«, ostanke plev pa je Lizika Zadravec sproti odnašala. Za nemoten potek mlatitve je skrbel Jože Horvat. Potem, ko so z mlatitvijo končali, so odložili orodje vsi skupaj sedli v hladno senco. Tako kot je bilo v stari kmečki navadi, je gospodinja na mizo prinesla »mašinsko južno«: mlečne kumare, vrtanek, domači kruh z zaseko, meso iz tunke in druge kulinarične dobrote, ki sodijo v čas žetve in mlatitve. Dobremu delu, ki so ga opravili, pa so nazdravili še z rujno kapljico iz lendavskih goric.
Na pomoč pri mlatitvi so se s traktorji iz Koga pri Ormožu pripeljali tudi člani pobratenega Kluba Steyr. Tokat so v Beltincih namlatili okoli 200 kilogramov pšenice, ki je bila lepo očiščena in suha ter primerna za mletje pšenične moke.
Vsi, ki so se udeležili mlatitve v beltinskem parku, so obudili staro, a že pozabljeno kmečko opravilo in tako kolo časa zavrteli za nekaj desetletij nazaj, ko so bili taki prizori vidni na domala vsaki prekmurski domačiji.
J.Ž.
