Na prvi pogled nedolžna, a lahko smrtonosna.
Na Goričkem smo v začetku oktobra opazili jesenski podlesek, rastlino, ki s svojimi nežnimi rožnatimi in vijoličnimi cvetovi jeseni krasi travnike.
Čeprav je na prvi pogled povsem nedolžna, gre za eno izmed zelo strupenih rastlin, ki rastejo v Sloveniji.
V nekaterih delih Prekmurja jo poznajo tudi pod ljudskim imenom »divja koruza«. Posebej nevarna je spomladi, ko lahko njene liste zamenjamo z užitnim čemažem. Takšna napaka ima lahko tudi smrtne posledice.
Jeseni cveti, spomladi pa razvije liste
Jesenski podlesek je zelnata trajnica iz družine podleskovk, ki raste na travnikih, gozdnih robovih, v svetlih gozdovih in med grmovjem.
Njegova posebnost je nenavaden življenjski cikel, saj cveti jeseni, medtem ko se listi in plodovi razvijejo šele naslednjo pomlad.
Rastlina običajno cveti septembra in v začetku oktobra. Njeni cvetovi so lijakaste oblike, najpogosteje nežno rožnati ali vijolični, lahko pa so tudi beli.
Cvetovi imajo šest cvetnih listov in šest prašnikov, iz tal pa se pogosto pojavijo posamično ali v manjših skupinah.
Jeseni, ko rastlina cveti, njenih zelenih listov praviloma ni videti. Ti se razvijejo spomladi, ko podlesek oblikuje tudi plodove. Listi so široki, podolgovati, svetlozeleni in nekoliko mesnati.
Prav zaradi te posebnosti ga številni ljudje poznajo predvsem po jesenskih cvetovih, medtem ko njegovih spomladanskih listov morda sploh ne povezujejo z isto rastlino.
Zakaj mu v Prekmurju pravijo »divja koruza«?
Jesenski podlesek ima v nekaterih delih Prekmurja zanimivo ljudsko ime - divja koruza.
Poimenovanje je namreč povezano z videzom njegovih listov.
Ti so namreč podobni listom mlade koruze, zaradi česar se je v nekaterih delih Prekmurja uveljavilo takšno ime.
Čeprav so cvetovi jesenskega podleska izrazito drugačni od koruze, je podobnost spomladanskih listov dovolj opazna, da se je ohranila tudi v ljudskem poimenovanju.
Za lepimi cvetovi se skriva izjemno nevaren strup
Vsebuje zelo strupeno snov alkaloid kolhicin, ki lahko ob zaužitju povzroči hudo zastrupitev in tudi smrt.
Po podatkih britanskega botaničnega vrta Royal Botanic Gardens, Kew, so strupeni prav vsi deli rastline. To pomeni, da nevarnosti ne predstavljajo le listi, temveč tudi cvetovi, semena in podzemni deli.
Kolhicin vpliva na delovanje celic in preprečuje njihovo normalno delitev. Zaradi tega lahko zastrupitev prizadene več organskih sistemov hkrati.
Posebej nevarno je, da se prvi znaki zastrupitve ne pojavijo nujno takoj po zaužitju.
V prvih urah se lahko pojavijo slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in huda driska. V naslednjih dneh lahko pride do resnih okvar notranjih organov, med drugim srca, jeter, ledvic in pljuč.
Zastrupitev lahko prizadene tudi kostni mozeg, kar povzroči zmanjšanje števila krvnih celic ter poveča tveganje za okužbe in krvavitve.
Za zastrupitev s kolhicinom ni specifičnega protistrupa. Zdravljenje zato temelji na nujni zdravstveni oskrbi in obvladovanju posledic zastrupitve.
Največja nevarnost nastopi spomladi, ko ljudje nabirajo čemaž
Čeprav jesenski podlesek največ pozornosti pritegne v času cvetenja, je za ljudi posebej nevaren spomladi.
Takrat namreč razvije liste, ki jih je mogoče zamenjati z listi čemaža, priljubljene užitne rastline, ki jo številni nabirajo za pripravo juh, namazov, solat in drugih jedi.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da so zamenjave čemaža z jesenskim podleskom lahko usodne. Do zastrupitve lahko pride tudi takrat, ko se med nabrane liste čemaža po pomoti znajdejo listi strupene rastline.
Razlike med rastlinama so pomembne, vendar jih neizkušeni nabiralci lahko spregledajo.
Listi čemaža imajo dobro razvito listno steblo oziroma pecelj, medtem ko listi jesenskega podleska izraščajo tako, da ovijajo drug drugega, in nimajo primerljivega peclja.
Podleskovi listi so praviloma tudi debelejši, robustnejši in imajo izrazitejše listne žile.
Čemaž ima značilen vonj po česnu, ki ga jesenski podlesek nima. Vendar zgolj vonj ni dovolj zanesljiv za prepoznavanje posameznih listov, saj se lahko vonj med nabiranjem prenese na roke in druge rastline.
Nacionalni inštitut opozarja, da se lahko zastrupitev zaradi zaužitja že enega ali dveh listov nevarne rastline konča s smrtjo.
Zato je izjemno pomembno, da nabiramo samo rastline, ki jih zanesljivo poznamo. Če obstaja kakršenkoli dvom o prepoznavi, rastline ne smemo uporabiti za prehrano.
Podoben je tudi žafranu, vendar ne gre za isto rastlino
Jesenski podlesek ljudje pogosto zamenjujejo tudi z žafranom, saj imajo cvetovi obeh rastlin podobno obliko.
Pomembna razlika je v času cvetenja in številu prašnikov.
Jesenski podlesek običajno cveti septembra in oktobra, ko nima razvitih listov. Pomladanski žafran pa cveti zgodaj spomladi, ko ima že razvite ozke liste.
Podlesek ima šest prašnikov, žafrani pa tri.
Kljub podobnosti rastlini botanično ne spadata v isto družino. Jesenski podlesek pripada podleskovkam, žafrani pa perunikovkam.
Nevaren tudi za živali
Izjemno strupen je tudi za živali, predvsem pse, mačke in živino. Zaužitje kateregakoli dela rastline lahko povzroči hudo zastrupitev, bruhanje, drisko, odpoved organov in v najhujših primerih tudi smrt, zato morajo biti lastniki živali med sprehodi in pašo še posebej previdni.
Ob sumu zaužitja je treba nemudoma poiskati veterinarsko pomoč.
Nekoč so ga uporabljali tudi v zdravilstvu
Zanimivo je, da ima jesenski podlesek kljub svoji izjemni strupenosti pomembno mesto v zgodovini zdravilstva.
Po podatkih botaničnega vrta Kew je bil kolhicin, ki ga vsebuje rastlina, v preteklosti uporabljen za lajšanje težav, povezanih s putiko oziroma protinom.
Njegova semena vsebujejo alkaloid kolhicin, ki se uporablja tudi v sodobni medicini, vendar v natančno določenih odmerkih in pod zdravstvenim nadzorom.
Pri tem je treba poudariti, da uporaba prečiščene učinkovine v zdravilih nikakor ne pomeni, da je rastlina primerna za domače zdravljenje. Zaradi strupenosti je lahko samostojno uživanje kateregakoli njenega dela smrtno nevarno.
Na Goričkem nas je opozoril na lepoto in nevarnosti narave
Jesenski podlesek, ki smo ga opazili na Goričkem, je s svojimi nežnimi rožnatimi cvetovi prava jesenska posebnost.
V času, ko druge travniške rastline že zaključujejo cvetenje, podlesek še vedno pritegne pogled s svojimi izrazitimi cvetovi.
A prav ta rastlina dokazuje, da lep videz v naravi ne pomeni tudi neškodljivosti.
Jesenski podlesek je zato najbolje občudovati v njegovem naravnem okolju, brez nabiranja ali uporabe za prehrano.
Njegovo prekmursko ime »divja koruza« pa nas hkrati spominja na ljudsko poznavanje rastlin in poimenovanja, ki so se ohranila skozi generacije.
Če obstaja sum, da je nekdo zaužil jesenski podlesek, je treba takoj poiskati nujno medicinsko pomoč oziroma poklicati 112. Na pojav simptomov ne smemo čakati.
