Eden najbolj konkretnih ciljev novega poslanca je dokončanje prometnega obroča okoli Murske Sobote.
Poslanec Aleksander Gungl je prepričan, da je vzhod Slovenije predolgo ostajal brez večjih državnih naložb.
Med projekti, za katere se želi osebno zavzemati, posebej izpostavlja vzhodno obvoznico Murske Sobote, namakalne sisteme in boljšo podporo starejšim na domu.
V pogovoru v oddaji Iz našega studia na televiziji IDEA je član Nove Slovenije, ki je bil letos izvoljen v volilnem okraju Lenart, govoril o razvojnih izzivih Pomurja in Podravja, infrastrukturi, kmetijstvu, odhajanju mladih ter dolgotrajni oskrbi.
»Prepričan sem, da se bo zgradila obvoznica Murska Sobota«
Med najbolj konkretnimi napovedmi je bila vzhodna soboška obvoznica. Gungl meni, da gre za projekt, ki ima realne možnosti za izvedbo že v tem mandatu.
»Skoraj zagotovo sem prepričan, da se bo zgradila obvoznica Murska Sobota,« je dejal.
Po njegovih besedah se o projektu znova intenzivneje pogovarjajo tudi na ravni države, sam pa upa, da bi se lahko gradnja začela že konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
Kot drugi pomemben infrastrukturni projekt je izpostavil severno obvoznico Lenarta, za katero se zavzema skupaj s poslancem Francem Breznikom.
Prvi del povezave bi po njegovih besedah potekal skozi industrijsko cono, kjer sta krožišči že zgrajeni, zato naj bi bilo mogoče projekt izvesti hitreje, če bodo zagotovljena sredstva.
Vzhod potrebuje več državnega denarja
Gungl ocenjuje, da je ena največjih težav Pomurja in Podravja pomanjkanje večjih državnih investicij. Ob cestah je opozoril še na železniško infrastrukturo, digitalne povezave ter pogoje za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo.
Prepričan je, da bi morala država več sredstev nameniti tudi občinam.
»Prepričan sem, da je vsak evro, ki ga damo občini, dvakrat obrnjen,« je dejal in dodal, da zlasti manjše občine sredstva pogosto zelo neposredno usmerijo v potrebe lokalnega okolja.
Po njegovem mnenju bi prav močnejše lokalne skupnosti lahko prispevale k enakomernejšemu razvoju države.
Namakanje vidi kot eno ključnih vprašanj Pomurja
Velik del pogovora je bil namenjen tudi kmetijstvu. Gungl je poudaril, da so letošnje vremenske razmere znova pokazale, kako pomembni bodo v prihodnje namakalni sistemi.
»Brez namakanja v Pomurju in Prekmurju se več ne bo kmetovalo,« je opozoril.
Kot konkretna primera je omenil območje Tišine in Apaško polje, kjer naj bi se postopki po njegovem mnenju vlekli predolgo. Prav pri teh projektih želi kot poslanec pomagati s sestanki z ministrstvi ter pritiskom za hitrejše reševanje administrativnih ovir.
Kot priložnost za pomursko kmetijstvo vidi tudi rastlinjake, povrtninarstvo in izkoriščanje geotermalne energije.
Pri kmetijah bi pogledal tudi proti Avstriji
Pri vprašanju mladih prevzemnikov kmetij je Gungl izpostavil Avstrijo. Kot zanimiv primer je navedel sistem, pri katerem podpore ne dobi le mladi prevzemnik, ampak tudi starejša generacija, ki kmetijo preda.
Po njegovih besedah bi tak sistem zmanjšal finančno breme za mlajše in starejšim zagotovil dostojnejšo varnost po predaji kmetije.
Prepričan je, da bi Slovenija morala dobre rešitve iz sosednjih držav bolj aktivno prenašati v domače okolje.
Kadrovska kriza v domovih tudi zaradi plač
Gungl se je pred vstopom v državni zbor poklicno ukvarjal s socialnim varstvom, med drugim tudi z domom starejših na Hodošu. Pravi, da je bil že takrat eden največjih izzivov pridobivanje ustreznega kadra.
»Največ težav smo imeli s pridobivanjem kadra v kuhinji. Kuharje je bilo v Pomurju zelo težko dobiti,« je dejal.
Ob tem je opozoril, da pri delu neposredno s stanovalci ni mogoče mimo ustrezne izobrazbe in usposobljenosti.
Kot enega od ukrepov za zadržanje zaposlenih je izpostavil dodatek zaposlenim v dolgotrajni oskrbi. Zaposleni, ki neposredno delajo s stanovalci, naj bi do konca leta 2027 prejemali 300 evrov dodatka, drugi zaposleni pa 150 evrov.
Ministrstva tudi v Mursko Soboto in na Ptuj?
Gungl je pritrdil tudi očitkom, da je slovenska politika še vedno preveč osredotočena na Ljubljano. Rešitev vidi v regionalizaciji in decentralizaciji.
Dejal je, da se del državne uprave že seli v Maribor, v političnih pogovorih pa naj bi se omenjala tudi možnost selitve posameznih služb oziroma delov ministrstev v Mursko Soboto in na Ptuj.
Konkretnih načrtov pri tem ni razkril. Prepričan je, da bi vzpostavitev regij olajšala tudi črpanje evropskih sredstev ter izvedbo večjih projektov, ki jih manjše občine same težko izpeljejo.
Po čem želi, da ga čez štiri leta ocenijo?
Na vprašanje, po katerem rezultatu naj ga po koncu mandata ocenjujejo volivci Pomurja in Podravja, je odgovoril predvsem z občutkom, da vzhod države ni bil pozabljen.
Med konkretnimi cilji je še enkrat naštel vzhodno obvoznico Murske Sobote, prvi del lenarške obvoznice, namakalne sisteme ter razvoj oskrbe starejših na domu.
»Ne morem sam graditi, lahko pa organiziram marsikateri sestanek, odprem marsikatera vrata in na ministrstvih opozarjam na zastoje v postopkih,« je sklenil Gungl.
