Ob zaključku projekta »Prleška mladina«, ki je potekal na območju enajstih občin LAS Prlekija, so minuli vikend , v Kulturno upravnem središču v Sv. Juriju ob Ščavnici, pripravili zaključno problemsko konferenco »Perspektive podeželske mladine v Prlekiji«
V občini Sv. Jurij ob Ščavnici je prejšnji teden potekala problemska konferenca z naslovom »Perspektive podeželske mladine v Prlekiji«. Konferenco je ob zaključku projekta »Prleška mladina«, ta je del načrta izvedbenih projektov LAS Prlekija, pripravila projektna skupina v sestavi Dejan Razlag, Jerneja Domajnko in Bojan Pintarič.
Nosilec projekta »Prleška mladina«
Skoraj leto dni so potekale aktivnosti na področju enajstih občin, ki so iz različnih zornih kotov osvetlile problematiko mladih in načele javno razpravo namenjeno mladim v Prlekiji. Na konferenci so s strokovnimi prispevki sodelovali Rudi Klanjšek iz mariborske Filozofske fakultete, Andraž Zgonc, podsekretar Urada RS za mladino in Jelka Jež, vodja uradov za delo Gornja Radgona in Ljutomer.
Primeri dobrih praks
Primer dobre prakse je predstavil Niko Miholič, iz KMG PanOrganic, ki je predstavil delovanje mladih prleških podjetnikov, kateri so zasnovali in uveljavili blagovno znamko »Česnek«, Simon Černel, predsednik Društva podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici pa je predstavil njihovo društvo, ki že desetletja združuje mlade na podeželju. V pol tretji uri trajanja problemske konference so gostje z zanimanjem prisluhnili vsebinsko bogatim prispevkom in se kasneje vključili v razpravo z vprašanji ali mnenji.
Problematika prekernega dela mladih
Rudi Klanjšek je v svojem prispevku med drugim izpostavil prekerno delo mladih in pomanjkanje socialne varnosti pri občasnih zaposlitvah. Po njegovem mnenju mladi morajo biti politično aktivni, kajti tiste, ki se sprijaznijo z dejstvom, da ni mogoče nič spremeniti, se toliko lažje politično manipulira. Poudaril je, da čas kjer smo zdaj, ni kriza – to je normalno stanje.
Andraž Zgonc je v svojem nagovoru zbranim predstavil vlogo Urada za mladino, delo in prioritete. Prav tako je izpostavil težave mladih pri začasnih zaposlitvah in asocialni delovni čas, ki jim ga ponujajo nekateri delodajalci, to je delo ob praznikih, nočno in nedeljsko delo.
Potreb po visoko izobraženih kadrih ni več
Jelka Jež je predstavila aktualne številke o nezaposlenosti mladih v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Ormožu, prav tako je predstavila Program jamstva za mlade, ki je v šestih mesecih izvajanja že prinesel nekatere pozitivne rezultate. Opozorila je, da na Zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da ta čas trg delovne sile ne izkazuje večjih potreb po visoko izobraženih kadrih in prav ta segment mladih se znajde v težkem položaju.
Celotna vrednost projekta, v sklopu katerega je nastalo enajst video reportaž iz prav toliko občin in dve večji javni prireditvi je bila 10.221,06 evrov, od tega je bilo 85% sofinanciranih s strani evropskega programa Leader.
