Leto, ki se izteka, je za Prekmurce prav posebno. Stoletnica priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je prekmursko leto zaznamovala s številnimi aktivnostmi.
Ena zadnjih aktivnosti se je odvijala danes v središču Murske Sobote, kjer so odkrili spomenik narodnim buditeljem. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije in predsednik Odbora za pripravo aktivnosti ob 100. Obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Prekmurje v zavesti Slovencev
Kučan je v svojem nagovoru izpostavil, da je Prekmurje s številnimi dogodki ob praznovanju z vsemi svojimi posebnostmi, z zgodovino, kulturo in jezikom, multikulturnostjo, strpnostjo in solidarnostjo, stopilo v zavest Slovencev, živečih v drugih delih Slovenije, bolj poglobljeno kot kadar koli doslej.
“To ni več le neka melanholična, s štorkljami, meglicami in blatnimi kolniki nekje za Muro živečih dobrih ljudi pokrajina, o katerih je pisal Miško Kranjec, ampak je del Slovenije z vsemi svojimi socialnimi, gospodarskimi in razvojnimi problemi, dostikrat premalo razumljenimi in podprtimi z odločitvami osrednjih slovenskih oblasti.”
Svet ob Muri svet intelektualne in umetniške ustvarjalnosti
V nagovoru je Kučan še poudaril, da spomenik, ki od danes bogati kulturno podobo Murske Soboto sprejmimo tudi kot oporo samozavesti in ponosu.
“Brez lažne skromnosti povejmo, da je ob sicer nekaterih negativnih kazalnikih, zlasti o gospodarskem razvoju, svet ob Muri tudi svet izjemne intelektualne in umetniške ustvarjalnosti, da tudi tukaj živijo in ustvarjajo po vsej širši domovini poznani in priznani ustvarjalni ljudje. Bodimo ponosni na to, bodimo ponosni, da smo tisti del slovenskega naroda, ki se je s svojo trdoživostjo in navezanostjo na rodno grudo obdržal v tem našem lepem, včasih tudi trdem svetu med Muro in Rabo.”
Preplet mehkobe prekmurske zemlje in trdnosti granita
Sicer pa spomnimo, da je država iz proračuna za praznovanje namenila skupno 300 tisoč evrov, od tega 50 tisočakov za spomenik narodnih buditeljev, ki so ga odkrili danes.
Spomenik, ki upodablja zgodovinski portret Matije Slaviča in štiri imaginarne glave, je zasnoval Mirsad Begić.
Portreti buditeljev so v nadnaravni velikosti in uliti v bron. Spomeniku poseben pomen dajeta dve bronasti drevesni veji, ki povezujeta portrete narodnih buditeljev s prekmursko zemljo.
Kot pojasnjuje Begič, njegova simbolika in pomen izhajata iz prepleta mehkobe prekmurske zemlje in trdnosti granita ter odločnosti upodobljencev, ki jih simbolne rastlinske žile napajajo in povezujejo v kompozicijsko celoto.
