Prvi pomurski visokošolski program management v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki je v Rakičanu zaživel v študijskem letu 2006/07, se zaradi svoje oddaljenosti od Fakultete za kmetijstvo, ki ima sedež v Mariboru, sooča s problematiko zagotovitve manjkajočih sredstev. »Program je delno financiran iz državnega proračuna, sklado z uredbo financiranja visokegašolstva, ki pa ne pokrije vseh stroškov predvsem zaradi dislociranosti enote, a tudi programe, ki jih izvajamo v Mariboru, z dodeljenimi sredstvi komaj pokrivamo,« pravi predstojnik dislocirane enote dr. črtomir Rozman. Program predstavlja novost na državnem nivoju, saj gre za prvi program s področja agrarne ekonomike in razvoja podeželja, ker pa gre za prvi pomurski visokošolski program, ima po mnenju Rozmana tudi narodnozavedni pomen.
Zagotovljena sredstva za leto 2007/08
Iz državnega proračuna Fakulteta za kmetijstvo dobi za izvajanje programa okoli 160 tisoč evrov, in to za leto nazaj, za normalno delovanje enega študijskega leta pa je potrebnih 210 tisoč evrov. Za letošnje študijsko leto se je del sredstev zagotovil prek posebnega razpisa Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - 38 tisoč evrov, preostalih 22 tisoč evrov pa je prispevala murskosoboška občina. Le-ta je v svojem proračunu za potrebe študija namenila vseh 60 tisoč evrov, ker v času sprejemanja še ni bilo znano, ali bo fakulteta uspešna na prijavljenem razpisu.
Dolgoročna rešitev financiranja
želja fakultete je, da se poišče dolgoročna rešitev v okviru regionalnega financiranja. To idejo podpira tudi Mestna občina Murska Sobota, kar je njen župan Anton Štihec tudi predstavil ostalim županom na zadnji seji sveta pomurske razvojne regije. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se pripravi predlog o sofinanciranju, Štihec pa je poudaril, da bo - ne glede na vse - murskosoboška občina še naprej tudi sama, če bo treba, zagotavljala manjkajoča sredstva, saj ne želi, da bi Fakulteta za kmetijstvo ta program preselila v Maribor. »Napačno bi bilo, če bi dodatna finančna sredstva zagotavljala samo Mestna občina Murska Sobota. Dolgoročno se bo Pomurje v celoti moralo zavedati, da s tem nekaj pridobi. Od tega programa bodo imele korist tudi druge občine in bodo morale prispevati k temu, da bo ta študij ostal. Dejstvo je, da fakulteta sama tega denarja, da bi lahko vzdrževala ta študij, nima in ga tudi v prihodnje ne bo imela,« pravi izredni profesor dr. Jože Nemec.
Le 16,98 odstotkov študentov iz MOMS
V prvem in drugem letniku je skupno vpisanih 71 študentov, kar 18 ali petindvajset odstotkov pa jih prihaja tudi drugih slovenskih regij. Preostalih 53 študentov prihaja iz šestnajstih pomurskih občin, največ iz Mestne občine Murska Sobota, devet (16,98 %). Sledi Občina Ljutomer s sedmimi študenti (13,21 %), po šest študentov (11,32 %) pa je iz Občine Sveti Jurij ob Ščavnici in Občine Dobrovnik. Več kot dva študenta imajo še Beltinci, črenšovci, Gornji Petrovci, Moravske Toplice, Puconci, Šalovci, in Tišina, po en študent pa je iz Apač, Cankove, Gornje Radgone, Križevcev pri Ljutomeru in Rogašovcev.
