VIDEO: O prihodnosti Ljutomera brez aktualne županje, izzivalca opozorila na težave in ponudila rešitve

V občini Ljutomer se bodo na prihajajočih lokalnih volitvah za županski položaj potegovali trije kandidati, vendar sta se soočenja televizije IDEA, pripravljenega v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurec.com, udeležila le dva.

Svoja stališča in razvojne načrte sta predstavila Romana Fišinger in Niko Miholič, medtem ko aktualne županje Olge Karba na soočenju ni bilo.

Na soočenje smo povabili vse tri županske kandidate. Aktualno županjo Olgo Karba smo kontaktirali že več kot teden dni pred snemanjem, pri čemer smo bili v stiku tako z njo osebno kot z njenim uradom.

Kljub prizadevanjem za uskladitev termina županja svojih obveznosti ni uspela uskladiti tako, da bi se lahko udeležila snemanja in se neposredno soočila s svojima protikandidatoma.

Kandidata, ki sta se soočenja udeležila, sta spregovorila o stanovanjski problematiki, odseljevanju mladih, gospodarskem razvoju, turizmu, infrastrukturi, občinskih financah in načinu vodenja občine.

Čeprav sta se pri številnih vprašanjih strinjala, sta predstavila tudi različne pristope in konkretne obljube.

Ljutomer izgubil skoraj tisoč prebivalcev

Eno osrednjih vprašanj soočenja je bilo zmanjševanje števila prebivalcev. Občina Ljutomer je imela leta 2010 11.833 prebivalcev, danes pa jih ima približno 10.850. To pomeni, da se je število prebivalcev zmanjšalo za skoraj tisoč.

Oba kandidata sta se strinjala, da je demografska problematika eden največjih razvojnih izzivov občine.

Fišinger je poudarila, da bi bilo treba mladim zagotoviti predvsem dostopna stanovanja.

»Naš program zajema od 20 do 25 najemnih stanovanj do leta 2030 in od 10 do 15 gradbenih zemljišč.«

Poleg tega bi spodbujala obnovo praznih hiš in stanovanj ter omogočila njihovo uporabo mladim družinam.

Miholič je opozoril, da občina v preteklosti ni dovolj izkoristila možnosti za stanovanjsko gradnjo.

Po njegovih besedah so že identificirali več kot 10.000 kvadratnih metrov občinskih stanovanjskih zemljišč, pripravljenih za gradnjo.

Napovedal je, da bi vsako leto začeli vsaj en stanovanjski projekt, bodisi s pripravo dokumentacije bodisi z gradnjo. Pri financiranju računa predvsem na sodelovanje s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije.

Kot primer je navedel projekt gradnje 16 stanovanj v vrednosti treh milijonov evrov, za katerega bi po njegovi oceni lahko pridobili 1,5 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Miholič obljublja prihod treh podjetij, Fišinger podjetniški center

Pomemben del soočenja je bil namenjen gospodarstvu in ustvarjanju novih delovnih mest. V občini Ljutomer je leta 2024 delovalo 899 podjetij, ki so ustvarila 402,8 milijona evrov prihodkov.

Miholič je predstavil program Invest v Ljutomer, s katerim želi občino aktivneje promovirati med domačimi in tujimi investitorji.

Njegova obljuba je prihod najmanj dveh visokotehnoloških podjetij in enega večjega podjetja z večjim številom zaposlenih do leta 2030.

Pojasnil je, da neposrednih dogovorov z investitorji še nima, seznanjen pa je z zanimanjem dveh investitorjev, ki že iščeta zemljišča v Ljutomeru.

Poudaril je, da bi nova podjetja poleg neposrednih zaposlitev prinesla tudi dodatne priložnosti lokalnim obrtnikom, gostincem in drugim ponudnikom.

Fišinger je opozorila, da podjetja ne prihajajo zgolj zaradi političnih obljub, temveč zaradi ustreznih pogojev za poslovanje.

Zato bi vzpostavila močan projektni oddelek, ki bi skrbel za pridobivanje evropskih in državnih sredstev, ter podjetniški center s prostori za skupno delo, mentorstvom in pomočjo pri razpisih.

Vzpostavila bi tudi enotno vstopno točko za podjetnike in kmete. Ob tem je izpostavila pomen obstoječih podjetij, lokalnega kmetijstva in turizma.

Turizem: Od 60.000 do 100.000 nočitev letno?

Kandidata sta bila kritična tudi do trenutnega izkoriščanja turističnega potenciala Ljutomera in Jeruzalema.

Miholič je opozoril, da turistične nočitve v Sloveniji rastejo, medtem ko v občini Ljutomer po njegovih besedah upadajo. Povprečna zasedenost nastanitvenih zmogljivosti v občini naj bi bila približno 20-odstotna.

Z izboljšanjem ponudbe in promocije bi želel število turističnih nočitev povečati s približno 60.000 na 100.000 letno.

Fišinger bi več pozornosti namenila butičnemu turizmu, povezovanju lokalnih ponudnikov in razvoju skupne turistične zgodbe. Predlagala je tudi vzpostavitev lokalne tržnice.

»Hrana lokalnih ponudnikov mora biti na vsakem meniju.«

Po njenem mnenju občini primanjkuje povezovanja ponudnikov, dogodkov in prepoznavne turistične zgodbe.

Posebej je izpostavila Jeruzalem, ki bi ga bilo mogoče še tesneje povezati z vinogradništvom, kulinariko, termalnim turizmom in naravnimi znamenitostmi.

Miholič je ob tem poudaril, da je za uspešen razvoj turizma nujno tudi povezovanje s sosednjimi občinami, predvsem z Ormožem.

Ceste čakajo na obnovo, kandidata obljubljata večjo vlogo krajevnih skupnosti

Občina Ljutomer obsega devet krajevnih skupnosti, zato se je razprava dotaknila tudi vprašanja enakomernega razvoja občine.

Miholič je napovedal uvedbo cestnega sklada z javno dostopnim pregledom načrtovanih investicij. Prednost bi namenil asfaltiranju makadamskih cest, saj njihovo vzdrževanje po neurjih povzroča dodatne stroške.

Kritičen je bil do izvajanja infrastrukturnih projektov tik pred volitvami.

»Vsa cestna infrastruktura in vodovodi se delajo par mesecev pred volitvami, takrat, ko je to potrebno. Pred tem pa skorajda nič.«

Ob tem je dodal, da so ceste in vodovod osnovna infrastruktura, občina pa potrebuje predvsem razvojne projekte.

Fišinger je opozorila, da številni infrastrukturni načrti že obstajajo, vendar se izvajajo prepočasi. Predlagala je strokovno določanje prioritet glede na stanje infrastrukture in prometno varnost ter večjo uporabo participativnega proračuna.

»In prednost seveda ne sme biti odvisna od tega, kdo je glasnejši, kdo opozori na svojo ulico, ampak bi bilo potrebno strokovno oceniti, kje so prioritete in temu dati prednost.«

Predlagala je tudi enoten sistem za prijavljanje lokalnih težav, v katerem bi občani lahko spremljali, ali je bila njihova prijava sprejeta, dodeljena v reševanje oziroma že rešena.

Miholič pa bi uvedel redne mesečne sestanke s predsedniki krajevnih skupnosti, na katerih bi skupaj določali prednostne investicije.

Električni minibusi in oživitev blagovnice

Kandidata sta predstavila tudi načrte za izboljšanje kakovosti življenja mladih in starejših.

Miholič je predstavil zamisel o uvedbi električnih minibusov, ki bi povezovali mesto Ljutomer z okoliškimi kraji. Prevozi bi bili namenjeni predvsem starejšim, ki potrebujejo dostop do zdravstvenega doma, trgovin in drugih storitev.

Občina za šolske prevoze po njegovih navedbah letno namenja približno 450.000 evrov. Ocenil je, da bi bilo mogoče sistem električnih minibusov organizirati s primerljivimi stroški.

Pri tem računa tudi na evropska sredstva za trajnostno mobilnost. Opozoril je, da v Ljutomeru ni več taksi službe, projekt Prostofer pa po njegovem mnenju ne zadostuje vsem potrebam prebivalcev.

Fišinger je medtem predstavila projekt oživitev blagovnice, s katerim bi objekt postal prostor za druženje različnih generacij.

V njem bi uredili prostore za mlade, športne in ustvarjalne dejavnosti, druženje starejših ter igralnico za otroke. Prizadevala bi si tudi za oživitev mestnega jedra, več zelenih površin in dogodkov.

Med drugim je omenila petkove koncerte in večje vključevanje mladih v občinsko odločanje.

Oba bi okrepila pomoč starejšim in gasilcem

Razprava se je dotaknila tudi poplavne varnosti, podnebnih sprememb in pripravljenosti občine na naravne nesreče.

Miholič je poudaril, da občina sama nima dovolj sredstev za vse potrebne preventivne ukrepe, zato bi morala tesneje sodelovati z državo in pristojnimi ministrstvi.

Fišinger bi izboljšala digitalno prijavljanje težav in koordinacijo med občino, krajevnimi skupnostmi ter gasilci.

Oba kandidata sta podprla dodatna vlaganja v gasilsko opremo.

Miholič je predstavil zamisel o petletnem ciklu menjave glavnih gasilskih vozil v Ljutomeru, pri čemer bi starejša vozila nato namenili drugim gasilskim društvom v občini.

Pri pomoči starejšim je Fišinger predlagala občinsko informacijsko točko, kjer bi starejši in njihovi svojci dobili informacije o storitvah in možnostih pomoči.

Miholič: »Občinska uprava je malce zaspala«

Ena izrazitejših kritik aktualnega vodenja občine je prišla v razpravi o delovanju občinske uprave. Miholič, ki je v preteklosti opravljal funkcijo podžupana, je ocenil, da je po 16 letih istega vodstva čas za spremembe.

»Jaz mislim, da je občinska uprava malce zaspala. To je zaradi tega, ker je 16-letno eno in isto vodenje, postane enostavno, bom rekel čisto po domače, zaspano vodenje.«

Po njegovem mnenju mora občinska uprava postati bolj odzivna in dostopna občanom. Napovedal je sistem, po katerem bi občani na svoja vprašanja dobili odgovor najpozneje v 48 urah.

Fišinger je poudarila predvsem pomen dobrih odnosov, strokovnosti in sodelovanja. Po njenem mnenju je treba občanom zagotoviti pregled nad reševanjem njihovih pobud in občinskimi investicijami.

Oba kandidata sta zagotovila, da bi bila pripravljena sodelovati z vsemi političnimi strankami in listami, če bi bili njihovi predlogi koristni za občino.

Ormož za investicije 61 milijonov evrov, Ljutomer 30 milijonov?

Razprava je odprla tudi vprašanje občinskih financ in razvojnega zaostanka.

Miholič je opozoril, da je Ljutomer razmeroma nizko zadolžen, vendar po njegovem mnenju tudi premalo investira.

Navedel je primerjavo z Ormožem, ki naj bi v obdobju od leta 2019 do 2025 izvedel za približno 61 milijonov evrov investicij, Ljutomer pa za približno 30 milijonov evrov.

Ocenil je, da ima občina še prostor za dodatno zadolževanje in pridobivanje zunanjih sredstev.

Fišinger je predstavila zamisel o spletnem semaforju projektov. Na njem bi občani lahko spremljali vrednosti investicij, njihove vire financiranja, časovnice, stroške vzdrževanja in morebitne zamude.

Napredek pri projektih bi javno objavljala vsako četrtletje.

Oba kandidata sta se izrecno zavezala, da bi najmanj vsake tri mesece javno predstavila stanje večjih občinskih investicij, njihove vrednosti, izvajalce in morebitna odstopanja.

Kaj obljubljata v prvih 100 dneh in do leta 2030?

V zaključnem delu soočenja sta kandidata odgovarjala na vprašanja o konkretnih ukrepih in merljivih ciljih.

Fišinger je kot prvi ukrep v prvih 100 dneh mandata napovedala vzpostavitev močnega projektnega oddelka za pridobivanje sredstev in pripravo investicij.

Do leta 2030 bi želela zagotoviti od 20 do 25 javnih najemnih stanovanj in od 10 do 15 zemljišč za mlade družine.

Miholič bi se najprej lotil priprave stanovanjskih projektov na že identificiranih občinskih zemljiščih.

Kot eno glavnih merljivih obljub je ponovno izpostavil prihod dveh visokotehnoloških in enega večjega podjetja do leta 2030.

Na vprašanje, po katerem dosežku bi želela, da si občani zapomnijo njuno županovanje, sta izpostavila predvsem demografski razvoj.

Čeprav sta kandidata predstavila različne ukrepe in razvojne poudarke, je soočenje pokazalo precejšnje soglasje pri ključnih vprašanjih: Ljutomer potrebuje več stanovanj, nova delovna mesta, močnejši turizem in boljše sodelovanje med občino ter občani.