Leto 2016 prinaša številne spremembe tudi za pridelovalce žlahtne kapljice, ki jih v Pomurju nikakor ne manjka. S prvim januarjem je vstopila v veljavo nova evropska uredba, ki bo drastično zmanjšala zasaditev vinske trte.
Šest tisoč evrov za obdelan, a neregistriran vinograd
Nova uredba predvideva, da lahko na obstoječe registrirane vinograde v naslednjem vinskem letu zasadimo le en odstotek od skupnih površin, vpisanih v register. Se pravi, da je naša rezerva glede zasajevanja vinske trte z današnjim dnem s pet tisoč hektarjev, padla na pičlih stošestdeset.
Tu pa se stvar zaplete, kajti v Sloveniji imamo kar dva tisoč hektarjev ilegalnih vinogradov. Če omenjenih vinogradov do danes niste uspeli vpisati v register, bodo ti vinogradi izgubljeni.
Lahko vas doleti kazen do šest tisoč evrov za obdelan, a neregistriran hektar vinograda. Pridelovalcem žlahtne kapljice tako ni preostalo drugega kot, da so vinograd pravočasno registrirali oz. ga bodo zmanjšali na velikost, ki je namenjena domači uporabi in je ni potrebno prijaviti.
Konec finančne podpore za vinogradnike
Kot nam je povedal Ernest Novak iz KGZ Murska Sobota, do nedavnega ni bilo omejitev glede zasaditev vinogradov na novo ali obnovitev na istih površinah. Na območju vinorodne dežele Podravje, kamor spada tudi Pomurje, je veljalo da so tisti, ki so obnavljali vinograd ali na novo sadili in imeli skupaj z obstoječimi vinogradi 0,85 ha, lahko zaprosili tudi za finančno podporo.
»Z današnjim dnem se zadeve spremenijo v tem smislu, da več ne bo mogoče koristiti finančnih sredstev, kar bo verjetno imelo za posledico manj obnov in manj zasaditev na novo,« pravi Novak.
Bodo v prihodnje še peli klopotci?
V letu 2015 je imelo na območju vinorodnega okoliša Prekmurje (UE MS in UE Lendava) 300 vinogradnikov skupaj le 248 ha vinogradov. »V Prekmurju imamo značilno majhne in razdrobljene parcele, zato je že več let opažen trend opuščanja vinogradov. Kar pomeni, da bodo majhne parcele v prihodnje osamele,« opažajo na KGZ Murska Sobota.
