Z gledanjem filmov do novih veščin: Filmska vzgoja navdušila soboške gimnazijce

| v Lokalno

Zavod za uveljavljanje vizualne kulture Vizo je v letošnjem šolskem letu začel s pionirskim projektom na področju filmske vzgoje, pri katerem sodeluje s petimi srednjimi šolami, 15 profesorji in več kot 410 dijaki.

V letošnjem šolskem letu so pri Zavodu za uveljavljanje vizualne kulture Vizo pričeli z izvajanjem prav posebnega pionirskega projekta na področju filmske vzgoje.

Obravnava filma širše

»Ključno se nam zdi, da se poleg izbirnih filmskih predmetov obravnava v šoli film tudi širše, zato smo tako imenovane umetniške igrane filme vpeli v pouk petih šolskih predmetov,« pravijo v zavodu Vizo.

Zamisel o vpeljevanju filma v šolske učilnice je bila že del širšega evropskega projekta Poučevanje evropske zgodovine s filmom, ki so ga v zavodu Vizo izvedli v konzorciju s partnerji iz Italije, ki je bila nosilka projekta, ter Romunije in Bolgarije.

Kot so pojasnili, so tedaj dijaki poleg usmerjenega ogledovanja filmov svoja razmišljanja zaključili z novim inovativnim ustvarjalnim in tudi učnim pristopom, ki izhaja iz filmskega kolažnega filma oziroma izdelavo videoesejev.

Tokrat zavod Vizo nadaljuje na nacionalni ravno samostojno pot s sorodnim pristopom v filmskem opismenjevanju.

PREBERITE ŠE:

Filmska vzgoja tudi v Murski Soboti

V novem projektu, ki so ga poimenovali Poučevanje s filmom v srednjih šolah, v zavodu Vizo sodelujejo s štirimi srednjimi šolami, s katerimi so že sodelovali pri prejšnjem projektu: z Gimnazijo Novo mesto, Gimnazijo, elektro in pomorsko šolo Piran, Srednjo gradbeno šolo in gimnazijo Maribor in Gimnazijo Murska Sobota, pridružila pa se jim še Gimnazija Šentvid Ljubljana. 

Film bo vključen pri šolskih predmetih, kot so zgodovina, umetnostna zgodovina, sociologija, španščina, filozofija in pri izbirnem predmetu film.

Načrtujejo, da bodo do konca šolskega leta izvedli več kot 50 filmsko-vzgojnih dejavnosti, prilagojenih neposredno za pouk. Tako bo ogledu filma sledil pogovor o tematikah iz filmov in filmskih izraznih sredstvih, multimedijska predavanja o zgodovini filma, filmski estetiki ter o izbranih učnih temah.

Predvideno je tudi izdelovanje videoesejev kot vaje sinhronizacije. Zaradi zaprtja šol, projekt poteka prek spleta, so spomnili v zavodu.

»Tovrstni pristop je v našem šolskem sistemu še nepoznan, zato je želja Zavoda Vizo, da ga približamo javnosti in z njim nadaljujemo tudi letos. Ob tem pa poleg izpostavljanja umetniške vrednosti filmskega medija razvijamo dodatne, nove, inovativne in sveže pristope, povezane s filmom, ki bodo v pomoč pri poučevanju tudi drugih šolskih predmetov,« poudarjajo v zavodu Vizo.

Projekt poteka v treh delih, načrtuje se tudi vseslovenski natečaj

Pobudnik in vodja projekta je filmski pedagog in raziskovalec Rok Govednik.

»Epistemološko raziskovanja sveta preko medialne moči filma je v polju umetniških in obrtniških pristopov neizmerno bogastvo, ki ga imamo na voljo ponuditi otrokom in mladostnikom. Filmi omogočajo, da spoznavamo kraje in življenja, ki jih nikoli ne bi mogli spoznati, ker so nam geografsko ali časovno oddaljeni, omogočajo pa tudi, da znanja pridobimo perceptivno, saj film vendarle želi, da ga začutimo,« pravi Govednik.

Projekt poteka v treh delih. V prvem se o načinu izvedbe projekta dogovarjajo s profesorji, v drugem si dijakinje in dijaki ogledujejo filme na različnih spletnih mestih, zadnji del pa je namenjen pripravi videoeseja. V načrtu je tudi vseslovenski natečaj VideoRez, namenjen mladim ustvarjalcem, med 15. in 19. letom.

Pri projektu sodelujejo tudi s Televizijo Slovenija, ki, kot so zapisali v zavodu Vizio, na svojem portalu ponuja kakovostno ponudbo filmskih vsebin. Dijakinje in dijaki si bodo preko spletnega portala Televizije Slovenija in drugih spletnih portalov, do marca ogledali deset izbranih filmov, so še sporočili iz zavoda Vizio, ki ga vodi Rok Govednik.

PREBERITE ŠE:

Od projekta veliko odnesli tako dijaki kot profesorji

Melita Franko, profesorica zgodovine iz Gimnazije Murska Sobota, je o projektu Poučevanje s filmom v srednjih šolah povedala, da projekt nudi zanimive in različne možnosti, tako za mentorje kot dijake, da se bolj podrobno seznanijo s filmom, tako na teoretični ravni, kot tudi na globlji ravni, kjer lahko vsi skupaj postajamo bolj kritični opazovalci filmov.

»V času, ko poteka delo na daljavo, so dijaki prikrajšani za številne različne možnosti, kako pridobiti novo znanje, veliko manj je tudi dodatnih obšolskih dejavnosti. Poleg tega, da so dijaki dobili dodatne možnosti, da poleg obvezne učne snovi počnejo še kaj drugega, nas je seveda pritegnil program izvedbe projekta. Vsebina je naravnana tako, da preko dejavnosti, ki so dijakom zelo blizu, torej z gledanjem filmov, ti pridobijo številne nove veščine in spoznanja, ki jim bodo v poznejšem življenju lahko zelo koristila,« pravi Melita Franko.

»Meni je bilo zelo super, sploh zato, ker me kinematografija zelo zanima in se redko zgodi, da nam je v šoli predstavljena taka nešolska tema. Zdi se mi, da nam zelo manjka takih stvari, kjer lahko izvemo, ali nas zanima neki poklic oziroma kaj nas sploh zanima. Všeč mi je, ker nam je temo predstavil na tak simpatični in poslušljivi način, da ti je zagotovo všeč tudi, če te to načeloma ne zanima. Z velikim veseljem bi poslušala še dalje,« pa pravi Hana, dijakinja četrtega letnika Gimnazija Šentvid Ljubljana.

Želja, da bi se film udomačil tudi pri drugih šolskih predmetih

Rok Govednik, direktor Zavoda za uveljavljanje vizualne kulture Vizo in vodja programa, poudarja, da je projekt mladim omogočil novo izkušnjo, ki jim na splošno tako zelo primanjkuje.

»Omogoča jim, da spoznajo film še iz drugačne smeri, ko se ga ne samo konzumira, temveč ga spoštljivo obravnavamo - se o njem pogovarjamo in ga analiziramo,« pravi Govednik.

Hkrati dodaja, da si želi, da se film udomači pri pouku drugih predmetov in da postane resno gradivo, ki mladim približa učno snov. »Takšne aktivnosti bi morale obstajati tudi naprej in da ni le projekt z enoletnim proračunom,« zaključuje Govednik

Komentarji

.

Mogli bi tehnično gimnazijo napraviti. Ker na faksu deci manjka.

Kayyhe

Vse so razrednotilu zaradi marketinga. Tehnicna gimnazija, sportna gimnazija, ekonomska gimnazija, kmetijska gimnazija, filmska gimmazija, zdravstvena gimnazija, druzbena gimnazija, gimnazija s prilagojenim programom,.....samo da je gimnazij, nobena prava. Gimnazija se v vseh imenih sol mora crtati in ostaja samo ena.

.

Na elektro faksu potem nemaš šans z gimnazijo, ker nemaš polek strokovnih predmetof. Če pa ideš srednjo pa je je matematika in fizika na tak nizkem nivoju, da tudi nemaš šans.

realnoo

Na univerzitetnem tehnicnem faksu so gimnazijci korak spredaj pred srednjesolci kateri so koncali ta strokovni program.
Zal je tak:/ Gimnazija je ipak gimnazija:)

.

Na tehničnem - strokovnem nivoju jim pa tudi manjka, žal.

Anton Križnik

Globalizem na ta način vdira v telesa otrok in cilj tega je ustvarjanje zombijev. Torej tudi učiteljev ne potrebujemo več in bi jih lahko odpustili vsaj polovico.

.

En človek v sloveniji ne bo vsega zmogel, pa če je superman, de mogo sodelovati z drugimi.

Srakazavc

Vsi so pamenti pa be samo še modruvali pa sideli prigni se pa napravi eno stvar praktično od začetka do konca kak trbej pa te modruvli pička ti materna manjasta.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi