Danes je mednarodni dan boja proti korupciji.
Komisija za preprečevanje korupcije je tako že v sredo na Brdu pri Kranju organizirala dvodnevni dogodek Nova smer: krepitev integritete, kjer so izpostavili prenovo resolucije o preprečevanju korupcije in izpostavili, da Slovenija na indeksu zaznave korupcije nazaduje.
Na komisiji so v odgovoru pojasnili, da prejemajo največ prijav suma korupcije, ki se nanaša na poslovanje javnih zavodov in občin.
Po področjih so obravnavali največ prijav glede javnega naročanja, javnih razpisov, okolja in prostora, zdravstva, gospodarstva, finančnega in delovnopravnega področja.
Za prijavami sumov korupcije sledi področje nasprotja interesov, kjer se srečujejo s primeri popolne ignorance zakonskih določb, največ tega komisija zaznava na področju lokalne samouprave in javnih zavodov, vendar do teh kršitev prihaja tudi na najvišji ravni v državni upravi.
Lani prejeli manj prijav
Glede na leto 2020 je v letu 2021 sicer skupno število prejetih prijav upadlo za 14 odstotkov, vendar komisija ob tem pojasnjuje, da po njeni oceni »nekoliko manjše število prejetih prijav v primerjavi z letom prej ni odraz večje skladnosti ravnanj uradnih oseb.«
Prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument za boj proti korupciji podpisalo 140 držav
Generalna skupščina Združenih narodov je 9. december proglasila za mednarodni dan boja proti korupciji. Datum zaznamuje obletnico podpisa obletnico podpisa konvencije Združenih narodov proti korupciji v Meridi v Mehiki.
Ta prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument za boj proti korupciji je podpisalo že 140 držav.
Glavni poudarki so ukrepi za preprečevanja korupcije v zasebnem in javnem sektorju, dosledno preganjanje in kaznovanje koruptivnih dejanj ter mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in boja proti korupciji.
