Pogovor s starosto murskosoboškega Kina Park Tonetom Voukom
Tone Vouk je velik ljubitelj filmov, ki je bil kar 35 let zaposlen v murskosoboškem Kinu Park, ki ga bodo v nedeljo dokončno zaprli in bo v prihodnje preurejen za potrebe gledaliških predstav in drugih prireditev. Čeprav je že tri leta v pokoju, tega, kar je počel celo življenje, ne more kar tako pozabiti, zato si je doma za lastne potrebe in prijatelje uredil majhen kino. Ker bodo v nakupovalnem središču Maximus čez dober teden dni odprli tri kinodvorane, smo ga povprašali o zgodovini, trendih in prihodnosti te branže ...
Kakšne spomine imate na delovanje kina v nekdanji Jugoslaviji?
V nekdanji Jugoslaviji je bilo težje delovati kot sedaj. Filmi so prihajali zelo pozno, recimo film Doktor živago, posnet je bil leta 1965, je v Mursko Soboto prišel šele leta 1971. Ker je v Slovenijo prišla le ena kopija, so jo dobili najprej v največjih mestih, tako da je v Mursko Soboto prišla že bolj uboga, danes pa kroži recimo osem do deset kopij. Na roko kinodvoran v preteklosti je šlo dejstvo, da ni bilo toliko televizorjev, videorekorderjev in podobnega.
Nekaj časa so se v murskosoboškem kinu vrteli tudi pornografski filmi? So bili dobro obiskani? Zakaj tega zdaj več ni?
To je bilo v obdobju osemdesetih let, ti filmi pa so bili dobro obiskani. Predvajanje pornografksih filmov se je prekinilo po osamosvojitvi Slovenije, ne samo v Murski Soboti, pač pa po celi državi, na kar je vplival pojav videotek, kjer so bili pornografski filmi lažje dostopni.
Kdaj so se kinih pojavljale težave?
Težave v kinih so se pojavile dostikrat, predvsem ob novostih v tehnologiji. V sedemdesetih letih je nastopila kriza zaradi pojava barvnih televizorjev, v osemdesetih pa zaradi pojava videorekorderjev. Težave so bile tudi z uvozom filmov, ki jih je vršila država, zaradi komunističnega režima pa je komisija pregledovala in opravljala cenzuro filmov. Tretja kriza se je pojavila ob pojavi DVD-jev, vendar se razmere razmeroma hitro popravijo, najhujša kriza pa je zdaj, ko so se pojavili DivX-i.
V zadnjih letih je izgubo obratovanja kina pokrivala Mestna občina Murska Sobota, denarja za potrebno prenovo pa ni bilo. Ste mogoče poizkušali najti kakšnega zasebnega investitorja?
Sam nisem na to imel nikakršnega vpliva. Bil sem le programski vodja, kinooperater, biljeter, aranžer in tudi kurjač. Stalno sem prosil za denar, vendar pa za to ni bilo posluha. Recimo projektor, ki je v Kinu Park, je star že 53 let. Zahvala pa gre nekdanjemu županu Andreju Gerenčerju, ki je uredil centralno kurjavo in dal preobleči sedeže, kar ni bila mala investicija, dočim smo platno in zvočno opremo kupili z lastnimi sredstvi, za kaj več pa ni bilo denarja.
Zagotovo ste v teh dolgih letih doživeli marsikaj. Lahko poveste kakšno anekdoto?
Ko so bili na sporedu erotični filmi, so si mladoletni "sposodili" osebne izkaznice bratov, ob razprodanih filmih pa so se ljudje v dvorane "prešvercali" skozi okno. Tudi Romi so včasih veliko hodili v kino, ko je bil recimo kakšen film z Bruceom Leejem v glavni vlogi, je bila v kinu "cela Pušča". V kinu so bile tudi gledališke predstave, srečaval sem se z igralci in filmskimi ustvarjalci. Ko so snemali filma Let mrtve ptice in Strici so mi povedali tukaj v Prekmurju, smo tiste kopije, ki so jih v Zagrebu obdelali, v Murski Soboti ob večerih predvajali, ker so filmski predstavniki gledali, kaj je v redu in kaj ni.
V prihodnjih dneh pa se bodo vrata Kina Park dokončno zaprla, dvorana pa se bo preuredila za potrebe gledališča. Se vam zdi to dobra poteza?
Trenutno je sama dvorana neudobna. Če bo obnovljena in predelana v gledališče oziroma večnamensko dvorano, bo to pozitivno. Verjamem, da bo občina poskrbela za to, saj tudi mora.
Kljub temu pa Murska Sobota ne bo ostala brez kina, saj bo nakupovalni center Maximus kmalu odprl kar tri manjše dvorane.
Bojim se, da se bo poteza v začetku izkazala za dobro, nato pa ne več. Prekmurci ne slovijo kot ljubitelji kina. Ko sem recimo še delal v Celju, so bile tam vse predstave razprodane, obiskanost predstav v Murski Soboti pa je bila glede na ostala mesta vedno majhna. Od samega kina se ne da preživeti, rešujejo jih lokali ob njih, tri dvorane za Prekmurje pa so preveč.
Ali so vas glede na vaše dolgoletne izkušnje kot kinooperater na kakršen koli način kontaktirali in vas vprašali za kakšen nasvet? Morda čutite, da bi s svojimi izkušnjami lahko pomagali kinu v Maximusu?
Niso me povabili. V kinu sem drugače delal 43 let in se spoznam tako na staro kot na novo tehniko.
Danes je popularno downloadati filme iz interneta. Ali lahko kini z dodatno ponudbo kljub temu vrnejo obiskovalce v dvorane?
Prihodnost kina je v digitalno urejenih dvoranah z digitalnim projektorjem, saj ima klasični film le še štiri leta, po 2012 pa bo povsem razvrednoten, podobno kot zdaj videorekorder. S tem ko bo po celem svetu v vseh kinih istočasno štartal film v digitalni obliki, bo piratstva konec, saj filma v DivX ne bo možno dobiti prej kot v kinu.
Bo kinu v Maximusu to uspelo?
Zanimivo je, da se v tujini, recimo v Veliki Britaniji, Ameriki, Nemčiji, Franciji, Španiji, Portugalski, multipleksi zapirajo, v Sloveniji pa odpirajo. Kompleksi, ki so včasih imeli po dvajset dvoran, ponekod obratujejo še recimo samo s tremi, v ostalih pa so se razvili različni klubi. Vse je odvisno od tega, kako hitro bodo uspeli dobiti nove filme.
V Maximusu zatrjujejo, da bodo sodelovali z vsemi distributerji v Sloveniji in da ne bo prihajalo do časovnega zamika glede na konkurenco pri najnovejših filmih, kot je to bilo na koncu v Kinu Park. V kolikšni meri bo to možno? Se je z distributerji težko dogovoriti?
V Slovenijo pride na primer osem kopij, vse pa je odvisno od agilnosti v Star Maxu. Istočasen štart predvajanja nekega filma z ostalimi mesti je možen samo ob dokazano velikem obisku, kar dvomim, da bo, teden dni zamika za Ljubljano pa bi bilo še sprejemljiv zamik. Če bodo kot jaz uspeli po enem tednu dobiti film iz ljubljanske Komune, so na konju, drugače pa je obiskanost vprašljiva.
Programski vodja bo moral moral skrbeti za program v treh dvoranah. Kako težka naloga je to?
Programskemu vodju v Murski Soboti bo zelo težko sestavljati program. Lahko se zgodi, da film dobiš, se zmeniš za termin, potem pa ti distributer javi nekaj dni pred začetkom predvajanja, da film storniraj, ker je nekje drugje zelo dobro gledan in se ga pošlje tja. V Murski Soboti bo treba priskrbeti filme za tri dvorane, določeni distributerji pa delajo za Kolosej in Tuš, sem pa bodo filmi prišli šele, ko bodo kopije proste. Čim manjši bo zamik, toliko bolje bo.
Vi ste bili dolgo časa programski vodja. Kako vam je uspevalo?
V sedemnajstih letih, ko sem bil programski vodja, sem se vedno trudil, da je Murska Sobota zelo hitro dobila filme, tudi svetovne štarte. Eden takih je bil tudi film Troja z Bradom Pittom, ki je istočasno štartal v Murski Soboti kot v Ameriki. Ta film je v Ljubljani privabil 70 tisoč obiskovalcev, Mariboru 40 tisoč, Celju 30 tisoč, Novem mestu 8 tisoč, v Murski Soboti pa si ga je ogledalo le 1800 gledalcev, kar kaže, da Prekmurci ne hodijo radi v kino, saj je bilo včasih tudi po 100 tisoč gledalcev letno v Murski Soboti, vendar je glede na druga mesta to število majhno, Ljubljana je imela letno po štiri do pet milijonov gledalcev. V današnjih časih je v Ljubljani letno nad milijon in pol gledalcev, kar pa predstavlja 70 odstotkov obiskov kinov.
Bi v kinih poleg komercialnih ameriških filmov morali vrteti tudi evropski film?
Seveda bi morali in zdaj bo to tudi v Murski Soboti možno, ko bodo na voljo tri dvorane, vendar pa imajo evropski filmi zaradi manjše promocije ustrezno manjši obisk, čeprav niso slabi.
Kateri so vaši najljubši filmi?
Najraje imam zgodovinske filme in komedije, ki so tudi sicer najbolj gledani. Recimo leta 1984 si je oba dela Deset zapovedi v Murski Soboti ogledalo 14 tisoč gledalcev, v novejšem času pa Titanik 8 tisoč gledalcev.
