V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je potekala okrogla miza katero je organiziral Center za poklicno rehabilitacijo - CPR, Enota Murska Sobota.
V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je prejšnji teden v četrtek potekala okrogla miza na temo Vključevanje invalidnih oseb na trg dela. Okrogla miza je bila namenjena delodajalcev v Pomurju s katerimi sodeluje Center za poklicno rehabilitacijo v procesu usposabljanja na delovnem mestu v okviru zaposlitvene rehabilitacije. Okrogle mize se je udeležilo več kot štirideset predstavnikov delodajalcev, invalidskih organizacij in zaposlitvenih centrov.
Okroglo mizo je organiziral Center za poklicno rehabilitacijo - CPR, Enota Murska Sobota, ki deluje v sklopu Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, ki letos praznuje 60. obletnico delovanja. Poslanstvo CPR-ja je izvajanje in razvoj programov poklicne/zaposlitvene rehabilitacije na državni, regionalni in lokalni ravni (enote CPR-ja Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Ptuj). Programi poklicne rehabilitacije v Inštitutu sledijo sodobni rehabilitacijski doktrini, upoštevajo timsko delo, aktivno vlogo uporabnika programa in se povezujejo z delodajalci, izobraževalnimi ustanovami, socialnimi in drugimi inštitucijami, vse zaradi celovitega vključevanja invalidov v realno delovno in življenjsko okolje.
V pozdravnih nagovorih je predsednik Sveta za invalide mestne občine Murska Sobota poudaril pomen povezovanja različnih inštitucij z namenom povečevanja vključevanja invalidov v različne programe in iskanju primernih delovnih mest. Poudaril je vlogo lokalne skupnosti, zavoda za zaposlovanje in ostalih inštitucij, ki se srečujejo s problematiko invalidov.
V nadaljevanju je bil predstavljen Center za poklicno rehabilitacijo in njegova vloga v lokalnem okolju. Strokovno temo ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu je predstavila predstojnica centra, ki je podala tudi nekaj smernic za prilagoditev delovnih mest za ciljne invalidne osebe.
Sodelovanje z delodajalci je ključnega pomena pri iskanju primernih delovnih mest za invalide, kjer aktivno sodeluje invalid, delodajalec, ki pozna zahteve delovnega mesta ter strokovni tim inštituta. Stopnja brezposelnosti v Pomurju je veliko višja med invalidi, v primerjavi z ostalimi prijavljenimi na zavodu za zaposlovanje. Zato so cilji centra, da povečamo stopnjo zaposlenosti invalidov, vplivati na motiviranost invalidov za vključevanje v programe socialne vključenosti, zagotavljati možnosti za enakovredno udeležbo invalidov na trgu dela, kreiranje novih ustreznih delovnih mest in razmer za delo invalidov, invalidom omogočiti samostojno urejanje zaposlitvenih problemov in prevzemanje odgovornosti za svoje odločitve (ali bodo aktivni ali pasivni in še naprej prejemniki socialnih transferjev).
Programi socialne vključenosti za invalide in primeri dobrih praks
Primerne programe delovne in socialne vključenosti za invalide je predstavil mag. Janez Vidmar.
V nadaljevanju so bili predstavljeni primeri dobrih praks, ker je invalid predstavil svojo pot od zaposlitvene rehabilitacije do podporne zaposlitve na prilagojenem delovnem mestu.
Podporna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu v običajnem delovnem okolju s strokovno in tehnično podporo invalidu, delodajalcu in delovnem okolju. Podporne storitve izvajajo strokovni delavci, ki so lahko zaposleni pri izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije, v zaposlitvenih centrih ali invalidskih podjetjih, lahko pa podporne storitve izvajajo tudi druge fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje storitev v skladu s prepisi.
Za zaposlitev invalida v podporni zaposlitvi morajo biti izpolnjeni pogoji, kot so usposobljenost invalida za opravljanje del na konkretnem delovnem mestu, motiviranost in druge osebnostne lastnosti invalida, ki zagotavljajo uspešno delo, izdelan individualiziran načrt podpore invalidu in delodajalcu, pripravljenost delodajalca za sodelovanje in prilagoditev delovnega okolja ter delovnega mesta v skladu z individualiziranim načrtom.
Razstava izdelkov narejenih v okviru programa zaposlitvene rehabilitacije v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti
Z razstavo izdelkov narejenih v okviru programa zaposlitvene rehabilitacije smo želeli širši pomurski javnosti približati ustvarjanje invalidov skozi naš program. Invalidni populaciji želimo tekom programa ponuditi čim več specifičnih znanj in del tudi s področja ustvarjalnih in kreativnih dejavnosti, saj tudi na ta način povečamo njihove možnosti za zaposlitev. Velikokrat z novimi idejami spodbujamo ustvarjalno mišljenje. S kreativnim delom si v zaposlitveni rehabilitaciji popestrimo delovne aktivnosti in dneve.
Ljudje, ki so motivirani h kreativnosti, so bolj kognitivno fleksibilni in produktivni na delovnem mestu, uspešnejši so pri doseganju ciljev, svoje delo pa razumejo kot bolj prijetno, pomembno, zanimivo ter v skladu z njihovimi osebnimi vrednotami. Brez dvoma je kreativnost prvotno odvisna od posameznika, vendar je naša naloga, da jo spodbujamo in zagotovimo pogoje, v katerih bo posameznik lahko uresničil svoj kreativni potencial.
V naših programih izdelujemo najrazličnejše unikatne ročne izdelke iz lesa, blaga in papirja, ki smo jih z veseljem predstavili tudi širši javnosti. Ustvarjamo v mešanih tehnikah, pri delu se trudimo uporabljati le naravne materiale. Z izdelki želimo biti inovativni, unikatni in všečni. Uporabljamo veliko barv, kajti barve so povsod okoli nas in imajo moč vplivati tudi na naše razpoloženje.
Spodbujanje kreativnosti in ustvarjalnosti prispeva k dvigu kvalitete življenja, ima pomembno vlogo pri razvoju samega sebe in družbe. Ugotavljamo, da s kreativnostjo ustvarjamo kvalitetno delovno okolje in dobre odnose, poleg tega pa razvijamo in vzpostavljamo boljše ročne spretnosti, kar prav tako vpliva na izboljšanje delovnega funkcioniranja.
S promocijo izdelkov na razstavi smo povečali prepoznavnost našega dela v okviru zaposlitvene rehabilitacije in dobili dodatne vzpodbude in ideje za naše nadaljnje delo.
Kristjan Horvat, foto: Uri Soča
