V splošnem se ljudje v Pomurju počutijo varno
"Leto 2008 za delavke in delavce Policijske uprave Murska Sobota ni bilo lahko. Vendar pa smo uspeli z dobrim in profesionalnim odnosom do dela doseči bistveno boljše rezultate na več področjih in kar je še bolj pomembno, obdržati stanje varnosti na nivoju leta 2007 in ga tudi izboljšati. Zato lahko brez zadrege trdimo, da je bilo na območju policijske uprave, stanje na področju, ki ga pokriva policija, stabilno in se ljudje v Pomurju počutijo varne," je povedal direktor Policijske uprave Murska Sobota Drago Ribaš ter dodal, da ta trditev ne temelji zgolj na statistiki, ampak tudi na raziskavi javnega mnenja o delu policije za leto 2008, kjer se je 81,4 odstotkov vprašanih opredelilo, da se počutijo varno ali zelo varno, srednje varno se pa počuti 13,8 odstotka vprašanih.
Vedno več vlomov
Pomurski policisti so po besedah vodje sektorja kriminalistične policije Janeza Lovreca leta 2008 obravnavali 3646 ali za 1,2 odstotka več kaznivih dejanj kot leto poprej, delež preiskanosti zanaša 67,8 odstotka in pomeni najboljšo preiskanost v zadnjih petih letih. Skupna materialna škoda, povzročena s kaznivimi dejanji pa je po oceni policije 6,5 milijona evrov in je v primerjavi z letom 2007 manjša za slabih 36 odstotkov. Na področju splošne kriminalitete izstopajo kazniva dejanja premoženjske kriminalitete, pri čemer se je povečalo število velikih tatvin, predvsem vlomov v objekte. "že v prvi polovici leta smo obravnavali več tovrstnih primerov, se pravi vlomov v stanovanjske hiše, trgovine in avtomobile, trend pa je v drugi polovici leta še stopnjeval," je povedal Lovrec. Tako je bilo 60 vlomov v stanovanjske hiše (140 % več kot v letu 2007), 21 vlomov v trgovine (75 % več) in 17 vlomov v avtomobile (88 % več).
Povečanje kaznivih dejanj na področju spolne nedotakljivosti, zatajitev finančnih obveznosti in prepovedanih drog
V porastu, za skoraj 43 odstotkov, so kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, za 10 odstotkov se je zmanjšala gospodarska kriminaliteta, pri čemer so porasla predvsem kazniva dejanja zatajitve finančnih obveznosti, ki so se povečala kar za 750 odstotkov. "Obravnavali smo jih 34, v letu poprej le štiri. Gre predvsem za davčne zatajitve tipa davčni vrtiljak," je dejal Lovrec. Velik porast je tudi kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, ki jih je bilo lani 209 ali za 28 odstotkov več. Tako je bilo odkritih več kot 20 nasadov in zaseženih 1139 ali za 29 odstotkov več rastlin konoplje in 16 kilogramov marihuane. Samomorov je bilo v lanskem letu 35, kar je le en manj kot v letu 2007.
Pomurci odstopamo od slovenskega povprečja
V letu 2008 so policisti obravnavali za 31.6 % manj prometnih nesreč kot leta 2007, od tega za 33,3 % manj prometnih nesreč s smrtnim izidom (16, leta prej 28) in 17,2 % manj prometnih nesreč s telesnimi poškodbami ter za 38,1 % manj prometnih nesreč z materialno škodo. V teh prometnih nesrečah je bilo za 42,9 % manj mrtvih, 10,1% manj hudo telesno poškodovanih in 16,6% manj lahko telesno poškodovanih. "Marsikaj je vplivalo na bistveno boljši rezultat na področju varnosti v cestnem prometu, od sprememb zakonodaje, odprtja avtoceste in s tem zmanjšanja prometa tovornjakov na ostalih cestah in še kaj, vendar pa je pri tem tudi pomemben delež ukrepov policije, tako na področju preventive kot na področju represije. Stanje na tem področju pri najhujših posledicah, pa je kljub bistveno manj mrtvim, še vedno slabo," pravi Ribaš. Večina prometnih nesreč se je zgodilo na regionalnih cestah, povzočitelji nesrečah s smrtnim izidom so bili v 25 odstotkih pod vplivom alkohola, kar se je glede na leto 2007 prepolovljeno, ampak po mnenju Ribaša še vedno slabo. Tudi nasplošno so povzročitelji prometnih nesreč v Pomurju v 15,8 odstotkih pod vplivom alkohola, medtem ko je slovensko povprečje le 8 odstotkov.
Boljši reakcijski časi
Operativno komunikacijski center Policijske uprave Murska Sobota je v letu 2008 na interventno številko 113 sprejel 43.589 oziroma za 1,6 % več klicev državljanov kot leto pred tem, kar statistično pomeni, da je vsak tretji Pomurec klical nujno pomoč. Povprečni reakcijski čas policijskih patrulj (čas od klica na 113 do prihoda policistov na kraj dogodka) je bil za vse interventne dogodke krajši za 46 sekund in je znašal 17 minut in 8 sekund (v letu 2007 17 minut in 54 sekund). Reakcijski čas za nujne interventne dogodke pa je krajši za 2 minuti in 21 sekund ter znaša 9 minut in 5 sekund (v letu 2007 11 minut in 26 sekund).
