Za razliko od ostalih dveh pomurskih študentskih klubov, so v Klubu prekmurskih študentov (KPŠ) odločitev o podpori današnjemu sindikalnemu boju prepustili vsakemu posamezniku posebej.
Po podatkih organizatorjev se je demonstracij udeležilo preko 30.000 ljudi. Semolič meni, da bo sporočilo današnjih demonstracij dovolj močno, da ga bo vlada vzela dovolj resno in bo s sprejetimi odločitvami omogočila, da bodo delavci živeli bolje.
Razlogi za (ne)podporo
Med pomurskimi študentskimi klubi se je tako še najbolj liberalno odrezal KPŠ, ki se je odločil, da se kot krovna lokalna študentska organizacija o tem vprašanju ne bo opredelil. Načelno stališče pa sta zavzela Klub študentov Lendava in Prleški študentski klub, ki demonstracije podpirata. Mihaela Kalamar, predsednica KPŠ, pravi, da njihova ne opredelitev o podpori demonstracijam nikakor ne pomeni, da jim je za položaj delavcev, njihovih staršev, vseeno. »Nasprotno, odločitev prepuščamo posameznikom, klub pa pripravlja projekt, s katerim želi omiliti socialno stisko, ki jo med drugim povzroča slab položaj delavcev in gospodarstva v lokalnem okolju. Gre za projekt enkratnih socialnih pomoči študentom, ki ga bomo v kratkem predstavili javnosti,« razlaga Kalamarjeva. Za razliko od KPŠ-ja sta lendavski in prleški študentski klub odločitev o podpori sprejela v svoje roke. »Demonstracije podpiramo, ker menimo, da se je potrebno zavzeti in boriti tako za pravice delavcev kot tudi študentov. Jasno je potrebno izraziti nestrinjanje z vladnimi odločitvami in vztrajati pri zahtevah študentov,« pojasnjuje predsednik lendavskega študentskega kluba, Goran Kohek. Dodaja, da so vse člane njihovega kluba obvestili o današnjem dogodku in jih tudi pozvali k sodelovanju. Isto so ravnali tudi prleškem študentskem vodstvu, ki po besedah njihovega predsednika Davida Beloviča demonstracije podpirajo, ker menijo, da trenutne minimalne plače ne omogočajo dostojnega preživetja družine, katerih člani so med drugim študentje. »Ti povprečno mesečno za študij rabijo minimalno 300 evrov. Kje so še stroški družine za najemnine stanovanj, hrano, ogrevanje, bencin?,« se sprašuje Belovič.
Poceni populizem prleškega študentskega kluba?
Kot kaže, se je k projektu sicer sindikalnih zahtev še najbolj bojevito odločil pristopiti študentski klub na levi strani Mure, katerih pozivi svojim članom, med drugim, naj se udeležijo boja za ohranitev študentskega dela in dijaške prehrane, niso skladni z načelno vsebino sindikalnega boja. Na vprašanje, zakaj študente k demonstracijam med drugim pozivajo tudi s prej omenjenim populističnim sloganom, Belovič odgovarja: »Zato, ker študentje spadajo v družbeno skupino, ki se jim je v zadnjem času življenjski standard in s tem povezane možnosti kvalitetnega študija močno zmanjšal.« Sicer bo današnji sindikalni manifest, ki ga organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, vodilo osnovno gonilo, to je dvig minimalne plače iz sedanjih 459 na 600 evrov neto in umik najbolj spornih izhodišč pokojninske reforme.
