Župan Anton Štihec je na Pavla Gantarja naslovil pismo, kjer je zapisal, da država ne sofinancira rednih visokošolskih programov v Pomurju. Na ministrstvu za visokošolstvo očitke zavračajo. Štihec vrača žogico.
Odgovor ministrstva za visokošolstvo
Ministrstvo za visoko šolstvo zavrača očitke Štihca češ, da ne pozna dejstev in visokošolske zakonodaje, saj rednih študentov v Pomurju, razen na dislocirani enoti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer ministrstvo študij financira, doslej ni bilo. Kot so zapisali, Štihec torej pričakuje, da bi moralo ministrstvo financirati neobstoječe študijske programe. Nadalje pojasnjujejo, imajo v Pomurju dislocirane enote štirje visokošolski zavodi. Od tega trije izvajajo izredni študij, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede pa rednega. Ministrstvo trenutno financira 36 koncesioniranih visokošolskih študijskih programov. V ta namen država namenja letos dobrih 7,5 milijona evrov, kar je bistveno povečanje glede na lansko leto, ko je bilo za koncesije podeljenih slabih 4,5 milijona evrov. Zapisali so še, da država sredstva za visoko šolstvo neprestano povečuje. Tako je za visokošolsko izobraževanje v letu 2008 namenila dobrih 277 milijonov evrov, z drugim rebalansom proračuna pa jih je povečala na 294 milijonov evrov.
Štihec: “Pomurje dobi le drobtinico!”
Štihec se je odzval z izjavo, kjer trdi, da so na omenjenem ministrstvu priznali, da Pomurje dobi le drobtinico od silnega budžeta za sofinanciranje že akreditiranih, rednih visokošolskih programov. V nadaljevanju piše, da trije izredni študiji pomenijo, da si študenti morajo sami plačati šolnino in bi študentov bilo znatno več, če bi bili na voljo tudi redni študiji. V Murski Soboti se bosta jeseni začela izvajati tudi dva izredna študijska programa »Zdravstvena nega« in »Fizioterapija«, ki ga bo izvajalo Evropsko središče Maribor, saj kot piše Štihec, ministrstvo za visokošolstvo tema programoma noče podeliti koncesijo in s tem prevzeti financiranje tudi rednega študija. Tako ga bo financiralo okrog šestdeset vpisanih študentov. Po besedah Štihca gre za dve preprosti vprašanji: “Zakaj moramo Pomurci za študij naših otrok plačevati več, kot recimo v najbogatejšem centralnem delu države? in Zakaj ministrstvo ne podeli koncesije in s tem financira več rednih študijskih programov v Pomurju?” Obenem od omenjenega ministrstva pričakuje ustrezno strategijo razvoja visokošolskega izobraževanja v Pomurju in njeno čimprejšnjo implementacijo.