Kaj bi bilo dobro spremeniti v primestnih naseljih?
Iniciativa o sodelovanju je prišla s strani Mestne občine Murska Sobota. župan Anton Štihec je v svojem predgovoru predstavitve analiz in predlaganih rešitev podal: »Mestna občina Murska Sobota je želela z izvedbo planerskega seminarja za primestna naselja pridobiti elaborate, ki bi na nivoju urbanističnih načrtov začrtali osnovo za nadaljno izvajanje posameznih prostorskih ureditev v vsakem naselju. Temelj takega projekta pa je sodelovanje lokalnega prebivalstva in upoštevanje njihovih želja in potreb.«
Naselji černelavci in Veščica
V okviru analize je bilo ugotovljeno, da naselji predstavljata kvalitetno bivalno okolje. V prihodnje bi bilo potrebno nadgraditi poselitvene strukture z usmerjanjem nove poselitve na že obstoječa nezazidana stavbna zemljišča. Bodoča nova soseska bi se naj izvedla z veliko zelenih površin , drevoredov. Prav tako bi bilo potrebno urediti vaško središče pri vaškem domu s centralnimi in delno storitvenimi dejavnostmi. Obstoječe linijske zelene površine ob odvodnih kanalih bi bilo potrebno nadalje vzdrževati in jih vključiti v sistem sprehajalnih in rekreacijskih poti, za boljšo razgibanost bi jih lahko speljali ob robu in preko gozda v bližino Ledave. Prometna infrastruktura se lahko nadgradi s krožišči, predvidi pa se lahko novo prometno infrastrukturo za območja širitve stanovanjskih gradenj. Potrebno je varovanje koridorja obvoznice Murska Sobota ter zelenih površin okrog naselja in v naselju (vrtovi, sadovnjaki, hrib v novem delu černelavec, pokopališče, otroško igrišče v središču naselja, nogometno igrišče na severnem robu Veščice, travnati odtočni kanali…). Smiselno bi bilo tudi preprosto urediti gozdne poti.
Naselje Bakovci
Naselje leži na levem bregu reke Mure, na JV delu Ravenskega polja. Ohranja obcestno gradbeno linijo in značilno zaporednost gradnje, ki je značilno za izvorno panonsko obcestno gradnjo. Bakovci imajo več manjših zelenih površin, ki so vsebinsko nepovezane in predstavljajo območje bodoče širitve naselja. Na J se nahajajo večja območja zelenih površin, na njih pa se nahajajo objekti športno- rekreacijskega centra. Ta pas spada v z zakonom zaščiteno območje v okviru Nature 2000. Predlagano je bilo, da naj potok Mokoš ostane glavna vidna prvina v prostoru, saj je element identifikacije ljudi s prostorom – uredila bi se lahko učna pot, povečati pa bi bilo potrebno prepoznavnost vaškega središča s tem, da bi ustvaril prostor za skupno druženje. Za vaškim domom je prostor za izgradnjo stanovanjskih površin, na SZ je predlagana zapolnitev naselja in dokončanje športno- rekreacijskega parka ter vodnogospodarska ureditev opuščenih gramoznic, ob tem je potrebno nameniti pozornost varovanju kmetijskih zemljišč in dreves ob njih. Sedanja prometna infrastruktura je dobra, po potrebi pa se lahko križišča spremenijo v krožišča.
Naselje Krog
Prometno infrastrukturo naselja Krog predstavljajo lokalno cestno omrežje z avtobusnimi postajališči, pločniki, kolesarsko omrežje ter brod, ki vozi preko reke Mure. Znotraj naselja se nahajajo posamezna kvalitetna drevesa, južno pa se nahajajo gozdne površine s pomembno naravnogeografsko vrednoto reko Muro. Naselje v celoti obkrožajo kmetijska zemljišča. Predlagana je dograditev kolesarskega omrežja do reke Mure in dovoznih cest ter vzpostavitev pešpoti. Oblikovati bi morali športno-rekreacijski center ob gramoznici, potrebno bi bilo obnoviti obstoječe športne infrastrukture ter pozeleniti center naselja.
Naselje Pušča
Pušča je specifično urbano naselje MOMS, saj gre za prvo urbano Romsko naselje z lastno lokalno upravo, krajevno skupnostjo pri nas. Ima primestni značaj in je za razliko od ostalih naselij, že od samega začetka, izrazito urbano brez kmečkega prebivalstva. Z anketo je bilo ugotovljeno, da obstaja interes prebivalcev po širitvi naselja. Za stanovanjsko pozidavo je bilo predlagano, da se širitev izvede fazno. Obstoječo strukturo bi poživila sodobna kombinacija samostojnih in vrstnih hiš. Večnamenski objekt, ki je že danes v uporabi, bi lahko vsebinsko dopolnili z romsko ambasado, ki bi imela večji zunanji prostor za številne aktivnosti. Predlagana je izgraditev manjšega športnega parka z nogometnim igriščem in pripadajočimi objekti. Večje zelene površine naj ostanejo na skrajnem severnem robu naselja.
Naselje Rakičan
Naselje Rakičan ima zanimivo poudarjeno vizuro proti cerkvenemu zvoniku v Murski Soboti, deli ga cesta, ki je vidna ločnica. Rakičan ima dobro prometno lego med mestom MS in priključkom na avtocesto, vendar je prometno obremenjeno. Park dvorca Rakičan, zavarovani drevored platan, ki vodi proti MS, zasebni vrtovi ob stanovanjskih zgradbah in gozdna območja predstavljajo zeleni sistem. Te površine znotraj naselja ter grajskim parkom bi se morale urediti v sklopu urejanja kolesarskih pešpoti. Zeleni sistem naj bi povezoval območje od Moravskih toplic pa do reke Mure. Skozi naselje bi bilo potrebno speljati pešpoti in kolesarske poti, ki bi služile kot cenzura med posameznimi objekti Krajinsko kmetijskega parka z vrtnarijo, arboretumom in prodajnim prostorom, potrebno bi bilo urediti tudi parkirišča. Pred naseljem bi se lahko izgradilo novo krožišče, ki bi obiskovalcem gradu in bolnice omogočalo nemoten dostop in parkiranje na JV delu naselja.
Naselje Polana
Polana leži v nižinskem delu pomurske ravni, je nižinsko in obcestno naselje z zelo značilnim bivalnim značajem. Obdana je z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, na jugu pa jo omejuje potok Ledava. Gre za obcestno naselje, kjer opazno izstopata nedokončana gradnja v S delu naselja ter urejen gostinski objekt. V osrednjem delu se nahaja profana stavbna dediščina domačija in sicer pritlična stanovanjska hiša iz leta 1932 z gospodarskimi poslopji. Samo središče naselja predstavlja večji prostor ob gasilskem domu. Moteč pa je pogled na poslovno- industrijsko cono, ki pa je že v naselju černelavci. Lokalna cesta povezuje ves zahodni del Goričkega z Mursko Soboto, kjer je opaziti tudi prekinjeno pot, ki bi povezovala Polano z Mursko Soboto in bi bila dobrodošla za kolesarje. Most je v naselju je preozek, saj na njem ni dodatnega prostora za kolesarje in pešce. Znotraj naselja, ob cesti je še nekaj praznih zemljišč primernih za pozidavo. Na V ob gozdu se nahaja rekreacijska površina, ki se uporablja za manjše športne aktivnosti. Stanovanjska razširitev se naj predlagano preusmeri v sosednjo vas černelavci, ki imajo za to zadostne kapacitete. Znotraj naselja se naj poudarita dva že obstoječa centra naselja, industrijska cona pa se naj po potrebi širi na območje gozda. Ob potoku Ledava bi lahko zasadili manjše število dreves na levem bregu, na desnem pa gostejše zaradi ublažitve motečih pogledov na obstoječo industrijsko cono. Na novo bi bilo potrebno urediti tudi že obstoječo rekreacijsko površino, ki je trenutno zapuščena. Predlagana je vzpostavitev kolesarske poti v povezavi s kolesarsko potjo skozi černelavce in Mursko Soboto.
Razstava predlogov je v soboški knjižnici
»Sodelovanje z občino oz. posameznimi delavci uprave je bilo zgledno in si ga pri takem delu takšnega lahko samo želimo. Primeri, ki so podobni tej nalogi so bile občine Domžale, Idrija, Ajdovščina itn. Presenečeni smo bili že na prvem terenskem ogledu, da so te primestne vasi postale neke vrste satelitska naselja in predstavljajo homogeno celoto in da ni neke vrste suburbije.« je za Sobotainfo povedal izr. prof. dr. Anton Prosen eden izmed mentorjev delovne skupine študentov. Natančnejše analize in predlagane rešitve v besedi in sliki so na ogled v Študijski in pokrajinski knjižnici Murska Sobota.
