Anton štihec: »Z vidika racionalnosti je smiselno, da je sedež pokrajine eden.«
župan MO Murska Sobota vidi v ustanovitvi pokrajin pomemben korak v procesu decentralizacije oblasti. Tako bodo pokrajine prevzele oblikovanje in izvajanje regionalne razvojne politike. Po štihčevem mnenju se bo rešilo tudi financiranje zadev regionalnega pomena. Na ta način financiranje regijskih institucij ne bo samo na plečih mestne občine, ampak bo odslej to področje zakonsko urejeno. Tudi sedež Pomurske pokrajine ne bi smel biti sporen. »že sam predlog Zakona o postopku za ustanovitev pokrajin v drugem odstavku 3. člena določa, da se sedež pokrajine določi v mestu ali drugem naselju, ki je največje upravno, izobraževalno, kulturno ali gospodarsko središče pokrajine,« je dejal štihec. Nadalje meni, da je že z vidika racionalnosti smiselno, da je sedež pokrajine eden. župan MO Murska Sobota nima informacij o morebitni ustanovitvi tako imenovane Prleške pokrajine. »Pred kratkim sem imel sestanek z županom Ljutomera in z županom Gornje Radgone in niti eden ni omenjal ideje o Prleški pokrajini, zato smatram, da tudi na desni strani Mure obstaja konsenz glede ustanovitve Pomurske pokrajine,« je na koncu dodal štihec.
mag. Anton Balažek: »Pričakujem, da se doseže vsaj povprečje slovenske razvitosti.«
župan Občine Lendava v tem trenutku še ne more oceniti učinkov ustanavljanja pokrajin. Po njegovem mnenju so lahko ti učinki tako pozitivni kot negativni. »Pričakujem, da se doseže vsaj povprečje slovenske razvitosti,« je dejal Balažek. Glede ideje, da bi imela Pomurska pokrajina namesto enega središča več enakopravnih središč, je lendavski župan dejal, da bi ta predlog bilo potrebno resno preučiti.
Anton Kampuš: »Sam bi si želel razpršenega upravljanja.«
župan Občine Gornja Radgona pričakuje, da se bodo na pokrajine prenesle pristojnosti države, ki so trenutno v Ljubljani, in ne samo prenesene naloge države, ki se že zdaj izvajajo v Pomurju v okviru različnih izpostav, pisarn, upravnih enot ali uradov posameznih ministrstev. Po mnenju Kampuša občine že sedaj prek različnih institucij izvajajo nekatere naloge, ki so opredeljene v 13. členu predloga Zakona o pokrajinah. V prihodnosti pa bo pomembno, ali bo pokrajina lastnica teh institucij, ker lahko v nasprotnem primeru pride do prerekanj med sedanjimi lastniki in pokrajino. Po mnenju Antona Kampuša je Murska Sobota središče regije. »Sam pa bi si želel razpršenega upravljanja in menim, da bi lahko v pokrajini imeli več centrov izključno po strokovnih kriterijih (Moravske Toplice – turizem, Gornja Radgona – industrija, Lendava – kultura, Murska Sobota – šolstvo, zdravstvo),« je dodal Kampuš. Glede ideje o Prleški pokrajini je župan Gornje Radgone dejal, da se s to problematiko aktivno ukvarjajo in proučujejo paket predlogov pokrajinske zakonodaje. »Vsi občani imajo pravico razmišljati po svoje in imeti svoje ideje, vendar je vedno treba iskati skupne rešitve, povezovanja in izbirati optimalne rešitve, ne glede na čustva ali zgodovino,« je na koncu poudaril Kampuš.
Ideja o Prleški pokrajini še živi
žal nam kljub več kot 15-dnevnem čakanju ni uspelo pridobiti odgovorov župana Občine Ljutomer. Sodeč po njegovih preteklih izjavah pa v prleški prestolnici še niso opustili idej o samostojni Prleški pokrajini. V kolikor jim ideje o ustanovitvi Prleške pokrajine ne bo uspelo uveljaviti, bodo, kot kaže, zahtevali spremembo imena pokrajine. Torej bi leta 2009 imeli Prekmursko-Prleško oziroma Prleško-Prekmursko pokrajino.
