Napredek medicine, zgodnejše diagnoze in demografske spremembe spreminjajo tudi potrebe slovenskih šol. Kaj je razlog za vse več otrok s posebnimi potrebami?
Število učencev na Osnovni šoli IV Murska Sobota se je v zadnjem desetletju močno povečalo. Medtem ko je šolo v šolskem letu 2016/17 obiskovalo 99 učencev, jih je bilo v preteklem šolskem letu že 170.
Ob začetku letošnjega šolskega leta je bilo vključenih 156 učencev, vendar številka še ni bila dokončna, saj so bili nekateri otroci še v postopku usmerjanja.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo zdaj pojasnjuje, da Pomurje po deležu otrok s posebnimi potrebami ne izstopa. Rast, ki jo zaznava soboška šola, naj bi bila del širšega trenda, ki je prisoten po vsej Sloveniji.
Pomurje v primerjavi z drugimi regijami ne izstopa
Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo so pojasnili, da podatki po statističnih regijah ne kažejo, da bi bilo v Pomurju nesorazmerno veliko otrok s posebnimi potrebami.
»Rast števila otrok s posebnimi potrebami in otrok s kompleksnejšimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami je zaznavna na ravni celotne države, zato ugotovitve Osnovne šole IV Murska Sobota odražajo širši slovenski trend in niso značilne le za Pomurje,« so navedli.
Podrobnih podatkov o številu otrok, vključenih v prilagojene in posebne programe posebej za Pomurje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo ne vodi. Te podatke zbira ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino.
Javno objavljeni podatki po regijah se nanašajo predvsem na otroke, ki obiskujejo večinske osnovne šole in imajo prilagojeno izvajanje pouka z dodatno strokovno pomočjo.
Boljše zdravljenje in zgodnejše prepoznavanje težav
Med razlogi za rast števila otrok s posebnimi potrebami Zavod Republike Slovenije za šolstvo izpostavlja napredek medicine.
Slovenija se je leta 2015 uvrščala med države z najnižjo umrljivostjo novorojenčkov in dojenčkov. Boljše možnosti preživetja prezgodaj rojenih otrok in otrok z zdravstvenimi zapleti lahko pomenijo tudi več otrok, ki pozneje potrebujejo posebno strokovno podporo.
Zdravstvena stroka ob tem opozarja še na poznejše starševstvo, več rizičnih nosečnosti ter druge demografske in zdravstvene spremembe.
Pomembno vlogo imajo tudi centri za zgodnjo obravnavo. Ti omogočajo hitrejše prepoznavanje razvojnih odstopanj in zgodnejše vključevanje otrok v ustrezne obravnave ter programe pomoči.
Večje število prepoznanih otrok tako po oceni Zavoda Republike Slovenije za šolstvo ne pomeni nujno zgolj večjega pojavljanja težav, temveč tudi učinkovitejše in zgodnejše odkrivanje njihovih potreb.
Vedno več otrok z več motnjami hkrati
Podatki kažejo, da narašča predvsem delež otrok, pri katerih je prepoznanih več primanjkljajev, ovir oziroma motenj hkrati.
Največ otrok je sicer usmerjenih zaradi primanjkljajev na posameznih področjih učenja. Sledijo otroci z več motnjami, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami in dolgotrajno bolni otroci.
Pri otrocih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami se pogosto pojavljajo tudi dolgotrajne bolezni, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo oziroma brez nje ter primanjkljaji na posameznih področjih učenja.
»Povečuje se delež otrok s kompleksnejšimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, kar zahteva celostno strokovno obravnavo ter ustrezno prilagojene oblike vzgoje in izobraževanja,« so pojasnili.
Postopki trajajo šest mesecev in več
Rast števila zahtevkov vpliva tudi na trajanje postopkov usmerjanja.
V šolskem letu 2020/21 je postopek v povprečju trajal 119 dni oziroma približno štiri mesece. Zavod Republike Slovenije za šolstvo zdaj ugotavlja, da se čas ponovno podaljšuje.
»Zaradi vse večjega priliva zahtevkov se trajanje postopka ponovno podaljšuje, in sicer na šest mesecev in več,« so opozorili.
Na dolžino postopkov vplivajo tudi čakalne dobe v zunanjih strokovnih ustanovah. Za izdajo odločbe je namreč potrebna dokumentacija različnih strokovnjakov, do katere otroci zaradi dolgih čakalnih vrst ne pridejo vedno pravočasno.
Potrebe bodo ostale visoke
Zavod Republike Slovenije za šolstvo pričakuje, da bo potreba po prilagojenih programih tudi v prihodnjih letih ostala visoka. Pri nekaterih skupinah otrok bi se lahko še povečala.
K temu bodo prispevali zgodnejše prepoznavanje razvojnih in učnih težav, večja ozaveščenost staršev in strokovnih delavcev ter boljša dostopnost diagnostičnih postopkov.
Največji izzivi bodo zagotavljanje strokovnega kadra in ustreznih prostorov. Na Osnovni šoli IV Murska Sobota že opozarjajo na pomanjkanje specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, pouk pa zaradi pomanjkanja prostora izvajajo tudi na drugih lokacijah.
Ministrstvo odgovornost za prostore pripisalo občini
Kot smo že poročali, je Osnovna šola IV Murska Sobota leta 2024 dobila nov prizidek, vendar je rast števila učencev nove zmogljivosti hitro presegla.
Šola še vedno nima ustrezne telovadnice in terapevtske razgibalnice, dvorišče je premajhno, hodniki v starem delu pa so tako ozki, da se na njih ne moreta srečati dva učenca na invalidskih vozičkih.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je ob tem odgovornost za zagotavljanje prostorov in nove investicije pripisalo Mestni občini Murska Sobota kot ustanoviteljici šole.
Dolgoročna rešitev, bodisi dodatna širitev, preselitev ali gradnja nove šole, še ni dogovorjena. Napoved Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, da bodo potrebe ostale visoke, pa kaže, da prostorska in kadrovska stiska brez sistemskega ukrepanja ne bo izginila.
