Romi so v Slovenijo že v 14. stoletju prišli kot nomadi, naseljevali naj bi se na tem področju šele med 17. in 19. stoletjem. Mnenja glede obdobja naseljevanja so različna, prekmurski Romi naj bi v glavnem prihajali iz dveh strani, iz Nemčije in predvsem iz Madžarske kot potomci pripadnikov skupnosti Siniti.
Preteklost je skozi obdobja na Romih v pokrajini ob Muri pustila svoj pečat, ki se znotraj romske skupnosti razlikuje in ki je nedvomno odvisen od načina preživljanja, stopnje avtohtonosti in predvsem socializacije oz. vključevanja v družbo. V Prekmurju so med Romi velike razlike predvsem zaradi različne stopnje integriranosti v okolje in zaradi različne stopnje vztrajanja pri avtohtonih tradicijah. Izredno velika razlika je opazna v primerjavi med Romi z Dolinskega, npr. področje Beltincev, in med Romi z Goričkega. Pri slednjih gre za bistveno večjo stopnjo integriranosti v družbo, kar se odraža v rednem izobraževanju in zaposlovanju. Najverjetneje na razliko ugodno vplivata tudi bližina meje ter poznavanje navad in delovnih običajev Romov iz sosednje Avstrije. Po splošni oceni se razmere, v katerih Romi živijo, postopoma izboljšujejo, z aktivnejšim vključevanjem v lokalno samoupravo in aktivnejšo politiko zaposlovanja Romov ter različnimi razvojnimi ukrepi in politikami EU bi se postopoma morale odpraviti tudi razlike znotraj skupnosti same.
Večina verjame, da v primeru obravnavanja Romov gre za apriorno stigmatizacijo, na kateri temelji neupravičena diskriminacija. Sam sem drugačnega mnenja in mislim, da so Romi deležni pozitivne diskriminacije oziroma neenakega obravnavanja, kar jim navsezadnje zagotavlja tudi ustavna ureditev Republike Slovenije. Vsekakor je tako obravnavanje upravičeno, saj gre navsezadnje za skupino z marginalnim etničnim statusom. Razlogi za drugačno obravnavanje romske skupnosti med ostalim prebivalstvom najverjetneje tičijo predvsem v drugačni kulturi, tradiciji in predvsem v drugih zgodovinskih dejstvih, ki so neposredno povezana s težnjo naroda po lastni državnosti, ki pa nehote zrcali podobo latentnega rasizma in nacionalizma. Slednji je pravzaprav v zdravi meri upravičen, saj je nedvomno potreben za ohranitev kulturne in narodne identitete ter samobitnosti. V tem trenutku se poraja vprašanje, za kakšno povezavo med navedenimi dejstvi pravzaprav gre, ključno dejstvo je, da ima romska skupnost v slovenskem prostoru status »marginalne etnične skupine«, kar kaže na poglavitne elemente drugačnega obravnavanja. Drugačno obravnavanje in zakoreninjeni stereotipi o romski skupnosti s procesom evropeizacije in globalizacije postopoma izginjajo, oziroma bi morali izginjati. Izzivi globalizacije oz. tranzicija nas torej postavljata v nov vidik percepcije in uvajanja ukrepov tako imenovane pozitivne diskriminacije, ki so osnova za vključevanje diskriminiranih, drugačnih in navsezadnje tudi marginalnih skupin, med katere romska skupnost nedvomno spada.
Z uspešnim vključevanjem Romov v družbo se sožitje prebivalstva na levem bregu Mure zagotovo povečuje. Procesi integracije Romov postajajo čedalje močnejši in uspešnejši na primeru mladih Romov, ki prihajajo iz bolj razvitih romskih okolij. V takih primerih gre za bistveno drugačnejši vzorec, ta pa temelji na vrednotah razvitega sveta. Torej lahko govorimo o romskih družinah, ki so že močno socializirane in delujejo kot odličen temelj za vključevanje mlajših v družbo. Kot ključni element, ki vodi do sožitja, je vsekakor potrebno na prvo mesto postaviti vrednote. Prej jih določena skupina osvoji, prej pride do vključenosti, najsi gre za etnično skupino ali za kako drugo združbo. Nekateri mladi Romi se uspešneje vključujejo v okolje zaradi aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo. Izrazitejša sta nogomet in glasba, kjer so posamezniki tudi nadpovprečno uspešni. V zadnjih obdobjih med Romi narašča tudi število izobražencev in študentov, kar nedvomno vpliva na višji kulturni nivo in sprejemanje ter spoštovanje drugačne kulture, navad in splošnih standardov življenja, za te skupine pa je značilna tudi večja želja po družbenem uveljavljanju. Pri mladih je zraven predpostavke o že uspešni vključenosti v družbo njihovih staršev pomembna tudi vzgoja, ki je temeljnega pomena za sprejemanje vrednot in vključevanje v družbo. S tem ne mislim samo na socialno vključenost, ampak na vse segmente družbenega življenja. Za večje premike na področju vključenosti med mladimi Romi sta nedvomno zraven vseh drugih dejavnikov in institucij zaslužni predvsem njihova lastna samoiniciativa in želja po vključenosti. čim močnejša bo želja po spremembah, zaposlovanju, šolanju in izboljšanju življenjskih pogojev, tem večje bo tudi sožitje med Romi in ostalimi prebivalci ob Muri. Izredno močno vlogo pri vključevanju v družbo igra Zveza romskih društev, ki ima med mladimi izredno močan vpliv na področjih kulture in ohranjanja kulturne dediščine.
Z vidika starostnih populacij so razlike med Romi velike, možnosti za vključevanje mlajših generacij je danes bistveno več. Večji del mladih se v zadnjih obdobjih normalno vključuje v vsakdanje življenje, kar se odraža v višji stopnji izobraženosti in pripravljenosti za delo. Na žalost tudi med Romi obstajajo skupine, ki jim ni mar za vrednote in za pošteno življenje. Med mladimi Romi se pojavljajo skupine, ki se poslužujejo nezakonitega pridobivanja sredstev in denarja na podlagi izsiljevanja ter na podlagi drugih kriminalnih dejanj, kar meče slabo luč na celotno romsko skupnost. Ker gre za manjšo skupnost, je vsak incident toliko bolj opazen in tudi medijsko bolj odmeven. Vsako kriminalno dejanje, pa naj gre zgolj za majhen incident, spreminja sliko o celotni skupnosti, tak dogodek zaseje nov dvom v sožitje med Romi in ostalim prebivalstvom, z njim upada tudi medsebojno zaupanje. Vsekakor gre za generalno sliko, ki dela krivico marsikateremu Romu. Zmotno in nepošteno bi bilo trditi, da taki dogodki spreminjajo sliko tudi o posameznikih, ki so si s svojim delom in angažiranjem pošteno zaslužili kredibilnost in spoštovanje.
V obdobju naraščanja incidentov med Romi in ostalim prebivalstvom se v zadnjem obdobju pojavlja čedalje več vroče krvi, neodobravanja, obsojanja in vehementnih izjav ene in druge strani. Dogodkov okrog zadnjih incidentov na žalost ne poznam tako dobro, da bi jih lahko prejudiciral. Bolj me skrbi vprašanje, ki se nanaša na pristop k samemu reševanju nastalih incidentov in na način obravnavanja, ki mora biti v okviru varovanja človekovih pravic enak za vse, saj navsezadnje živimo v obdobju, v katerem so človekove pravice najvišja vrednota, njihova zaščita pa ne bi smela biti vprašljiva. Rešitev nastale situacije vsekakor bremeni pristojne institucije, s čimer je tem institucijam naloženo veliko breme, saj je od njih odvisno, ali bomo lahko govorili o življenju, ki temelji na sožitju skupnosti kot celote, ali le o sožitju posameznikov.
Dogodki zadnjih dni k sožitju Romov z ostalimi prebivalci v pokrajini ob Muri ne bodo pripomogli, le pravilen pristop k reševanju nastale situacije in primerna kazen za krivce in povzročitelje incidentov, ki mečejo slabo luč na obe strani, lahko obrodita sadove in zastavita ustrezne temelje za nadaljnje sožitje in varno ter brezskrbno življenje.
mag. Dominik šteiner je direktor javnega zavoda Mladinski informativni in kulturni klub v Murski Soboti
