Za preuridetev Kinodvorane Park slabe štiri milijone evrov
Kino park je že več(deset)letni skorajda že zakoreninjeni kamen spotike prebivalcev Murske Sobote. ”Prekmurci smo zelo rahločutni in si blizu z umetnostjo. če bi našteli samo naše akademske umetnike in jih delili z vso prekmursko populacijo, bi videli, da smo neverjetno daleč nad slovenskim povprečjem. če pa k temu prištejemo še vse, ki se z umetnostjo ukvarjajo ljubiteljsko in iz srca, bi kar naenkrat opazili, da ima skoraj vsak Sobočanec kakšnega umetnika za soseda,” je nujnost tovrstnega projekta izrazil trenutno najbolj opazen Pomurski kulturnik Gorazd žilavec.
Potreba po kulturnih dogodkih v Murski Soboti kljub neustrezni infrastrukturi in drugim nevšečnostim narašča
V grajski dvorani s 150 sedeži se letno zvrsti nad 70 dogodkov. Ob predstavah sodobnega plesa, glasbenih in literarnih dogodkih, pa največ zanimanja beležijo prav gledališke uprizoritve. Duša Škof iz Zveze kulturnih društev Murska Sobota pa je izpostavila naslednji problem: »če smo še pred leti lahko izbirali med vsaj polovico slovenskih predstav, je to danes le še 30 odstotkov ali manj. Kriterij pri izboru predstav je tako postala najprej scenska/tehnična nezahtevnost in šele potem kakovost.« Majhen avditorij pomeni tudi majhen prihodek, kar naj bi posledično zvišalo ceno vstopnice. Ob seštevku vseh pomanjkljivost in dejstvu, da povpraševanje presega ponudbo, se veliko število posameznikov razumljivo odloči za obisk gledališča v katerem drugem mestu, največkrat za Lendavo ali Maribor.
Po večih mandatih neizpolnjenih obljub MOMS naredila korak k spremembi
Potem, ko je že bila izdelana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in vložena vloga za izdajo le-tega, na Mestni občini Murska Sobota predvidevajo do konca letošnjega leta izdelati še preostalo projektno dokmunetacijo. V teku so aktivnosti izdelave revizije projektov, prav tako je v pripravi Projekt za izvedbo, ki bo predvidoma izdelan do konca decembra. »če bi nam uspelo pridobiti vso manjkajočo dokumentacijo po planu, potem bi lahko še decembra izvedli razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Glede na vrednost projekta in predpisane zakonske roke, bi potem lahko realno pričakovali podpis pogodbe z izvajalcem marca 2009,« je povedal Štefan Cigan z Mestne občine. Gradbena dela ocenjujejo na čas 12 do 15 mesecev, zadnji rok za dokončanje projekta je predviden 30.9.2010.
Izgled in namembnost nove večnamenske dvorane
Projektantu Andreju Kalamarju, katerega arhitekturne kreacije stanovanjska zazidava na Cvetkovi ulici, Glasbena šola Murska Sobota, trgovski center Maximus (I in II), stanovanjsko-poslovni objekt Sončnica in številne druge v Mursko Soboto že vnašajo svežino in sodoben dizajn, je bila zaupana tudi prenova kinodvorane Park. Osnovno podobo zgrajene leta 1951, ki je delo arhitekta Ferija Novaka bodo ščitili toliko, da bodo ostali ohranjeni vsi elementi oblikovanja v vstopnih prostorih, medtem ko bo zunanja stran minimalno spremenjena zaradi povečanja odra. Kalamar: “Arhitekturna kompozicija arhitekta Novaka je izredno čista in čitljiva, tako da preureditev kina v gledališče ni predstavljala nepremostljivih ovir. Trudili smo se, da je kompozicija novih elementov umirjena in seveda tudi drugačna.” Prvenstveno je dvorana optimirana na gledališko dejavnost, čeprav bo v dvorani mogoče organizirati tudi kakšen koncert, filmsko predstavo in proslavo.
Odprta ostajajo še nekatera vprašanja kulture
Po mnenju sogovornikov pa je pridobitev zgolj enega kulturnega objekta v tako dolgem obdobju za kulturno pisano Prekmurje premalo. »Zelo zapostavljeno je področje plesne produkcije od klasičnega baleta do sodobnega plesa in vsega kar je vmes. /.../ Prav tako bi nujno potrebovali multimedijski center v katerem bi našle svoj prostor sodobne umetniške prakse in večji koncerti namenjeni predvsem mladim, arheološki muzej, prostori za ljubiteljsko dejavnost, galerija s stalno zbirko, in še kaj,« je povedala Duša Škof, kljub dejstvu, da je multimedijski center KRIK že v soboškem gradu. Bolj kritičen pa je do trenutne mestne oblasti in njenega odnosa do kulture žilavec: » Zavedam se, da se prav vseh potreb ne da zadovoljiti takoj in naenkrat, vendar pa bi se dalo z malo dobre volje in z nesebičnimi dogovori pod isto streho spraviti večino le-teh. In ker je Murska Sobota zelo dolgo spala na tovrstnih projektih, smo marsikaj (skoraj) že zamudili! /…/ Murska Sobota ljubi umetnost. In Sobočanci so navdušeni (tudi) nad gledališčem - to potrditev dobim vsakič, ko pridem s svojim gledališčem "domov" igrat, oz. ko se s svojimi igralskimi kolegi pogovarjamo o soboški publiki. Vendar pa dokler bo mestna oblast, na čelu z našim ljubljenim županom gradila le industrijske cone, spodbujala le gradnjo hipermarketov in podobnih zgolj brezdušnih, dobičkonosnih objektov, obstaja velika bojazen, da bo zelo kmalu moja Murska Sobota umetniško in kulturniško otopela in začela propadati. Z smrtjo kulture pa začnemo umirati tudi ljudje – dobesedno.”
