V načrtu še nadzidana tržnice s sončno elektrarno in preselitev avtobusne postaje
Zaradi trenutnih gospodarskih razmer, v katerih je težko pridobiti potencialne investitorje za uresničitev projekta Fazanerija, se je občinska uprava odločila, da bo projekt po fazah začela sama. Prva faza naj bi tako zajemala rekonstrukcijo olimpijskega bazena, da bo primeren tudi za tekmovanja in pokritje bazena, kar prvotno ni bilo v načrtu. Sredstva za ta namen se bo skušalo pridobiti iz naslova razvoja regije. Ponudbo Fazanerije se bo dopolnilo tudi z atletskim stadionom na zemljiščih med kanalom in teniški igrišči, ki je trenutno v državni lasti, se pa soboška občina že nekaj let prizadeva pridobiti ta zemljišča v svojo last. Dolgoročni dostop do Fazanerije bo možen tudi iz načrtovane vzhodne obvoznice, ki se bo približala kanalu, tam pa naj bi se uredila tudi parkirna mesta, čez kanal pa bi se prišlo po mostičku.
Nadzidava tržnice s sončno elektrarno
Projekt nadzidave tržince je bil preteklosti že načrtovan, vendar do izvedbe ni prišlo, tako da se sedaj pripravlja drugačna idejna zasnova. Takrat se je predvidevala le delna streha, sedaj pa celotno pokritje, s čimer bi se dobile nove površine, hkrati pa bi bila streha nosilna konstukcija za bodočo fotonapetostno elektrarno z močjo 200 kW. Tržnica je lasti etažnih lastnikov, upravljanje središčnega dela pa v pristojnosti Komunale. To je zaenkrat le še idejna zasnova in za pridobitev gradbenega dovoljenja bi morali dati soglasje vsi lastniki, nekaj sestankov je že bilo in nekateri so že zainteresirani za pridobitev novih prostorov.
Preselitev avtobusne postaje k železniški postaji
Že dalj časa je znano, da si občina prizadeva preseliti avtobusno postajo k železniški postaji, trenutno potekajo razgovori z različnimi institucijami. Območje, kjer stoji stara lokomotiva in kjer bi bila nova avtobusna postaja, je v občinski lasti, objekt, kjer stoji stara gostilna in kjer je predvidena nova železniška postaja, pa je v lasti Imo-Reala. Pod avtobusno postajo bi bila v kleti parkirna mesta, prometni režim bi se spremenil, predvideno je krožno križišče. Projekt je trenutno še v idejni zasnovi, saj se mora pred prostorsko ureditvijo pridobiti mnenje od vseh mejašev in vseh institucij, ki so v bližini.
Kar 12 odstotkov občinskega proračuna gre za sofinanciranje predšolske vzgoje
Zaradi očitkov na račun občine glede predšolske vzgoje, je župan Anton Štihec pojasnil subvencioniranje vrtca v občini. Ekonomska cena vrtca znaša za enega otroka 394 evrov, vendar soboška občina še dodatno subvencionira še 71 evrov, tako da znaša osnova za plačilne razrede 323 evrov. Župan je poudaril, da le pet občin v Sloveniji dodatno subvencionira vrtec in s tem znižuje osnovne cene plačne razrede za vrtec. To občino obremenjuje dodatno za 454 tisoč evrov, poleg tega pa gre za subvencije glede plačilnih razredov še 1,7 milijona evrov, dodatno pa še 289 tisoč evrov za prosta mesta. To skupaj znese malo manj kot 2,5 milijona evrov, kar predstavlja kar 12 odstotkov celotnega občinskega proračuna. Trenutno je vpisanih preko 720 otrok, od tega 123 takšnih, ki niso iz soboške občine. Od 621 otrok iz soboške občine, je 72 oproščenih plačila, v prvih treh plačnih razredih, ki so najbolj subvencionirani, pa spada kar polovica otrok.
Kar 31 javnih del več kot lani
Zaradi spremembe subvencioniranja javnih del s strani države, ki je zdaj stoodstotno, prej le šestdesetodstotno, se bo povečalo število javnih del. Lani je bilo v soboški občini omogočenih 34 javnih del, letos pa je prišlo kar 92 vlog, od katerih je odobrenih 65 javnih del. Občina bo sedaj krila stroške regresa in nekatere druge dobrine.
Prostorske ureditve in SOIC
Na Slovenski ulici se bo v kratkem pričela tretja faza ureditve, ki bo zajemala območje med cesto in objekti pred "Šopingom". Po novem letu se predvideva postavitev še vsaj štirih paviljonov, za dve naj bi že sklenjeni pogodbi. V kratkem se bo pričelo tudi sprejemanje občinskega podrobnega prostorskega načrta za vzhodno obvoznico in mestno središče, 16. novembra pa bo nova javna dražba sedem in pol hektarjev površin v Severno obrtno-industrijski coni v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov.
