Stojan Habjanič: Neumestno razmišljanje o novem viru vode
Pred dvema tednoma so si pomurska polja ogledovali in ocenjevali škodo posledic suše ljudje z Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za kmetijstvo in prehrano. V Pomurju je suša vzela letos dve tretjini vode, ki je je že sicer v majhnih količinah in najmanj v Sloveniji. V vegatacijski dobi, od aprila do konca junija, je bilo vode za dobrih 240 milimetrov na kubičen meter, zaradi vremenskih razmer pa bi lahko izhlapela tudi dvojna količina, če bi bila na razpolago - v vsakem primeru bi bil skoraj deficit. Za letošnjo sušo bodo izvedeni ukrepi, ki so v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi, z ocenjevanjem in postopki, ki sledijo, za v prihodnje pa je v pripravi drugačen način v okviru smotrne rabe vodnih virov in prilagojene rabe, ki tako ali drugače upoštevajo naravne razmere.
Mura premalo izkoriščena?
Glavna ugotovitev državnega sekretarja z okoljskega ministrstva Mitja Briclja je bila, da reka Mura skozi našo državo teče prehitro. »Absurdno je, da je Pomurje najbolj vodnata pokrajina in hkrati tudi najbolj sušna, saj je bila Mura s pritoki pred tridesetimi leti radikalno spremenjena. To vodo je potrebno zaustaviti in jo porabiti tudi za kmetijske namene. Mura zdaj drvi skozi Slovenijo dvakrat hitreje kot pred regulacijami, v tem letnem času pa ima največ vode, ki pa se je ne uporablja,« je povedal Bricelj.
S to tezo se strinja tudi Stanko Kapun s svetovalnice Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota: »Da voda odhaja z Muro, je nesprejemljivo za naše okolje. Potrebno bo nekaj postoriti, zajeziti in postaviti pretočne hidroelektrarne. S tem se jo bo poleg energijskih virov lahko izkoriščalo tudi za kmetijske namene: namakanje, dvig podtalnice in podobno. Z Muro bi se lahko rešilo kar nekaj problemov, ki nastajajo zaradi suše.« V preteklosti je podporo gradnji hidroelektrarn na Muri izrekel tudi vodja slovenske prašičerejske zbornice Alojz Jelen, ki meni, da bi bil dvig podtalnice za kmete koristen, medtem ko bi preživeli brez "par polžev", ki bi izumrli.
Bi HE na Muri res dvignile podtalnico?
Na tem mestu se postavlja vprašanje, če bi se podtalnica po izgradnji hidroelektrarn res dvignila, zato smo za strokovno mnenje povprašali diplomiranega gradbenika in ekologa Stojana Habjaniča. »Ljudje zmotno mislijo, da če bo vodostaj zajezitve na reki višji, se bo talna voda v zaledju dvignila. če bi ta voda iz zajezitve vplivala na vodo v zaledju, bi bilo v zaledju vse poplavljeno. Temu se reče vodoravni nivo, nivo vodostaja se vedno izenači. Nasip elektrarne se mora varovati z vodonepropustnim jedrom in drenažnim kanalom ob peti ob strani, da je nasip v dobro kondiciji, da ga vodostaj ne razmoči,« je povedal Habjanič in dodal, da je tak princip uporabljem na Dravskem polju, kjer se je nivo podtalnice celo znižal in so zaradi tega župani občin od Dupleka do Ormoža v lanskem letu zahtevali dodatna nadomestila.
Razložil je, da ko se gradi nasip za zajezitev, je potrebno narediti nepropustno jedro do globine nepropustnega sloja. V obmurskem bazenu je od zgoraj navzdol (od površja proti globini) pretežno prodnati (in vodopropusten) nanos zemljin, kjer se nahaja talna voda. V globini 12, ponekod 15, 18 in celo do 50 metrov se pa nahaja nepropustni sloj. Do te globine je potrebno zatesniti zgornji sloj, če želimo, da ne bo zaradi principa vezne posode voda v zajetju pritiskala na sloje v zaledju. Tako je to bilo predvideno z načrti za HE na Muri pred 20 leti.
Nastale razmere kot posledica napak iz preteklosti
»Z melioracijskimi jarki, kjer je bilo v načrtih sicer predvideno tudi zadrževanje vode (a nikoli izgrajeno!?), je voda iz polj le odtekala. Ti jarki, ki so ponekod zelo globoki, tudi do 4 metre, so iz pokrajine odpeljali tudi precej talne vode, in ne le tiste iz premokrih polj. Prav tako so s temi ukrepi povzročili presahnitev številnih potokov. Z intenzivnim kmetovanjem (predvsem sladkorna pesa) so prispevali k poslabšanju sposobnosti zadrževanja vlage v prsti oz. zemljini. Dolga leta je na pobrani sladkorni pesi bilo v tovarno v Ormožu odpeljano tudi precej zemlje, ki se ni nikoli vrnila na naša polja,« je povedal Habjanič in dodal, da sta oba vidika, melioracije in zmanjšanje vlagovpojnosti seveda zelo povezana s hidrologijo kmetijstva in sta izključno posledica napačnega ravnanja "pomurske stroke" v zadnjih desetletjih, ne pa posledica klimatskih sprememb oz. zunanjih dejavnikov.
»Dokler teh napak ne popravimo, je neumestno razmišljanje o novem viru vode, še posebej ne iz jezov HE na Muri. Pomurje potrebuje celostno sonaravno okoljsko sanacijo podeželskega prostora z vidika bilance voda in uravnavanja klime ter vlage. In to takoj! To je namreč edini način za pravočasno prilagoditev na klimatske spremembe in s tem ohranitev načina življenja,« je zaključil Habjanič.
Mure je škoda ...
Za ohranitev Mure se zavzema mnogo ljudi, v soboto je bil organiziran protestni spust, tudi profesor Denis Stajnko s Fakultete za kmetijstvo pa meni, da naj se ne bi posegalo v reko: »Slovenci smo eni najbolj potratnih narodov z energijo v Evropi. Začeti bi morali trajnostno varčevati z energijo in potem bi še zdajšnje elektrarne bile preveč. Mislim, da bi bila škoda, da bi Muro v tem trenutku zagradili v korita. Par lokalnih veljakov, ki bi želeli imeti višjo podtalnico, ni dovolj za takšno poseganje v naravo.«
