Razstavili so 90 fotografij
Stalno sobivanje
Na razstavi v soboški knjižnici so razstavili 90 izbranih fotografij, nastalih med leti 1919 in 2009, in ki so jih poslali nekdanji dijaki, profesorji in vsi, ki so na kakršen koli način povezani z gimnazijo. Seveda pa še vedno pozivajo vse, ki imajo doma shranjene fotografije iz gimnazijskih let, da prispevajo še svoj delček spomina. Ravnateljica Gimnazije Regina Cipot je izpostavila prelomne dogodke zadnjih 90-ih let: »Že sama razstava kaže na to, da se stalno selimo, saj smo kot ptica selivka. Največja prelomnica je bila, ko smo se iz stare gimnazije, ki je zdaj OŠ I, preselili na novo lokacijo, kjer smo zdaj, leta 80. To je bila taka prelomnica, ko smo se do leta 91 trudili 11 let, da smo spet dobili gimnazijo. Trudimo se sobivati v eni stavbi, kjer živita zelo različni šolski sredini. Res je, da smo v stalnem sobivanju in mogoče smo tudi zaradi tega tako zelo trdoživi. Ponosni smo na vse nekdanje dijake, ki so doštudirali in so se kot akademiki tudi vrnili nazaj in so sedaj kot nekakšen svetilnik za vse nove generacije, torej nekakšno gonilo.«
Vzgoja je temelj
Otvoritve razstave fotografij se je udeležil tudi nekdanji dijak, nato profesor gimnazije Evgen Titan, ki se takole spominja svojih gimnazijskih dni: »Jaz spadam k tisti generaciji, ko smo tik pred okupacijo šli na to gimnazijo. Imel sem nekaj profesorjev, v več kot 60-ih procentih so to bili doktorji znanosti in ti so nam nekaj pustili. Zavedali so se, da Prekmurje ni bilo dolgo časa osvobojeno in da je tej mladini treba dati osvežitev. Naši generaciji je bilo treba dati transfuzijo krvi nove miselnosti, ker nam Madžari tega v preteklosti niso pustili. Gimnazija ne more pustiti ob strani vzgoje, izobraževanje danes dobiva mladi rod od vsepovsod: preko medijev, na ulici, danes niti izobrazba ni toliko pomembna, kolikor je pomembna vzgoja vsega našega mladega rodu in skrb za dednost. Danes vzgoja ni moderna, ampak žal, brez vzgoje ne gre nič.« Titan je izpostavil še naslednje: »Veseli me, da je gimnazija zdaj nekako zadihala, saj je imela vrsto težav. Res pa je, da nam še vedno odhaja miselnost. Jaz sem iz Beograda, Budimpešte, Londona prišel nazaj v Mursko Soboto. Poznam mnogo akademsko izobraženih ljudi, ki bi morali ostati tukaj. Mladi rod bi se moral vrniti in pomagati, da naša lepa pokrajina zopet zaplapola kot pšenično zrnje, vmes pa mora biti mak, modriš in škrjanček.«
Zvrstilo se bo več prireditev
Maja po potekal že tradicionalni Festival mladih Pomurja, junija se bodo po mnogih letih srečale vse generacije šole, kjer bodo nekdanji dijaki obujali srednješolske spomine. Za mesec oktober je v pripravi okrogla miza s pomurskimi akademiki in srečanje s pisatelji in pesniki, ki so na kakršen koli način povezani z Gimnazijo. V jesenskih mesecih se bo zvrstil tudi jesenski simpozij o zgodovini Gimnazije in Prekmurja in še marsikaj. Za Gimnazijo bo v naslednjih mesecih nedvomno še veliko pestrih in zanimivih dogodkov.
