V Veliki Polani so ob včerajšnji slovesnosti obiskovalcem ponudili tradicionalno prekmursko jed, ki so jo pripravljali v velikanskem kotlu na drva.
Praznovanje v Veliki Polani ni bilo namenjeno le spominu na zgodovinske dogodke, kulturnemu programu in druženju. Pomemben del praznika je bila tudi domača kulinarika.
Obiskovalcem so pripravili veliko količino repe, pri kuhanju pa so uporabili tudi velikanski kotel, ki ima v Veliki Polani posebno zgodovino.
O pripravi pogostitve je spregovorila Melani Kocet iz Prostovoljnega gasilskega društva Gornja Bistrica.
Od 1300 do 1400 porcij
Količine so bile vse prej kot običajne. Po besedah Melani Kocet so pripravili okoli 700 kilogramov repe, iz kotla pa je bilo mogoče razdeliti med 1300 in 1400 porcij.
Poseben je bil tudi sam kotel, ki tehta skoraj 500 kilogramov. V njem so v preteklosti že pripravljali jed ob postavljanju Guinnessovega rekorda.
Velika Polana je sicer leta 2013 postavila Guinnessov rekord z največjo bujto repo, ki je tehtala 1089,5 kilograma.
Kuhali na drva, mešali so trije
Priprava tako velike količine hrane je zahtevala precej dela. Kotel so segrevali na tradicionalen način.
»Od spodaj se je kurilo samo z drvmi. Mešali so trije, ker se to mora ves čas mešati,« je opisala Kocet.
Za jed so potrebovali velike količine sestavin. Po njenih besedah so med drugim uporabili okoli 150 kilogramov mesa, proseno kašo, čebulo, česen, približno 400 litrov vode ter sestavine za prežganje.
Pri tako veliki količini je bilo pomembno predvsem neprekinjeno mešanje, da se jed med kuhanjem ni prijela na dno kotla.
»Pravijo, da je dobra«
Trud ekipe so na koncu ocenili obiskovalci. »Pravijo, da je dobra. Tako, da so zelo zadovoljni, lepo jedo,« je povedala.
Pogostitev se ni zaključila pred osrednjo slovesnostjo. Repo so obiskovalcem delili tudi po koncu uradnega dela praznovanja.
Ob njej so ponudili še kruh, obiskovalci pa so lahko jed prevzeli na stojnici.
Od vinogradnikov do gasilcev in rokodelcev
Kulinarika je bila le eden od delov spremljevalnega programa. Na stojnicah so svojo dejavnost predstavljala različna lokalna društva in organizacije.
»Bilo je vinogradništvo, čebelarstvo. Tudi gasilci so se predstavljali. Društvo Štrk je bilo, Karitas, pa tudi rokodelstvo. Tako je vsak imel svojo stojnico, kjer se je predstavil,« je povedala Kocet.
S tem so želeli obiskovalcem poleg samega praznika predstaviti tudi dejavnosti, ki skozi leto soustvarjajo življenje lokalnega okolja.
Prostovoljni prispevki za dober namen
Pogostitev je imela tudi dobrodelno noto. Obiskovalci so lahko ob prevzemu hrane prispevali prostovoljni prispevek.
»Delila se je repa, lahko pa so dali prostovoljni prispevek. Ti prispevki gredo za Karitas in za cerkveni odbor,« je pojasnila Kocet.
