FOTO in VIDEO: Prekmurje zavzelo Ljubljano, diši po prekmurskih dobrotah

NEMCI SE BOJIJO PREKMURSKE KONKURENCE.

Kot zavedna Prekmurka se ob gledanju utrinkov s te proslave v Ljubljani vsakič znova vprašam: v čigavem imenu se ta proslava sploh organizira? Mi imamo svojo, pravo proslavo - v Prekmurju, tam, kjer se je zgodovina, ki jo praznujemo, dejansko zgodila. In ta proslava je ena in edina. Ni "ponovitve", ni "dodatne izvedbe" v Ljubljani. Državni praznik ima eno osrednjo slovesnost — vse ostalo je nekaj drugega. In nihče ne pove naglas tistega, kar si marsikdo misli: to, kar gledamo, je privatizacija praznika (s strani Jasmine Opec & Co.).

Zakaj je to narobe? Naj naštejem po vrsti, čisto preprosto:

Prvič — nihče jih ni izvolil. Kdo je organizatorjem "KLUB PREKMURCEV V LJUBLJANI" podelil mandat, da predstavljajo Prekmurce v Ljubljani in delajo proslave, na katere se vabi uradne osebe? Nihče ne more sam sebe imenovati za glas neke skupnosti in potem s tem po svoje upravljati.

Drugič — praznik se seli stran od svojega izvora. Združitev se je zgodila v Prekmurju, v Beltincih leta 1919. Spomin nanjo sodi v Prekmurje, ne v Ljubljano. Vsaka vzporedna proslava razvodeni osrednjo slovesnost. In pomislimo, kaj s tem sporočamo: ena proslava v Prekmurju, druga v Ljubljani — kot da ena ni dovolj, kot da tista "prava" šteje šele, ko se zgodi v prestolnico. To je sporočilo, da Prekmurje samo po sebi ni dovolj. Temu odločno rečem: ne.

Tretjič — in to me najbolj boli: ta drža nas ponižuje. Prekmurci v Ljubljani nastopamo kot neki hlapci, ki prosijo za drobtinico pozornosti v prestolnici, namesto da bi ponosno rekli: naš praznik je doma, v Prekmurju, in tja vabimo vso Slovenijo. Sto let po združitvi se nam ni treba nikomur dokazovati in nikogar prositi, naj nas opazi. Kdor kleči pred Ljubljano, da bi ga videla, je pozabil, kaj ta praznik sploh pomeni.

Četrtič — molk je privolitev. Zakaj to gledamo leto za letom in nihče ne reče, da je narobe? Ker je neprijetno? Prav zato se moramo izpostaviti. Če bomo tiho, bo čez deset let to "tradicija" in nihče se ne bo več spraševal, kdo jo je začel in s kakšno pravico.

Praznik ni last nobenega društva ali kluba — je last vseh nas. Če želi kdo počastiti Prekmurje, naj pride v Prekmurje. Tam so vrata odprta vsem.