Ob praznični slovesnosti v Veliki Polani so sogovorniki poudarili prekmurski ponos, a tudi potrebo po enakih razvojnih možnostih, kakovostnih delovnih mestih in prihodnosti za mlade.
Praznovanje prekmurskega praznika v Veliki Polani ni bilo le pogled v zgodovino. Besede sogovornikov so bile izrazito usmerjene tudi v prihodnost.
Povezovala jih je predvsem misel, da Prekmurje svojo identiteto dobro pozna, za nadaljnji razvoj pa potrebuje enake pogoje, več priložnosti za mlade in dovolj samozavesti, da prihodnost oblikuje tudi samo.
»Pričakujemo samo, da se nas obravnava kot enakopravni del Slovenije«
Župan občine Velika Polana Damijan Jaklin je praznični dan označil za pravi prekmurski praznik.
»Danes je bil za Veliko Poljano, za Prekmurje in Slovenijo pravi prekmurski praznik. Pokazali smo, kaj je Prekmurje: sestavni del Slovenije, tako je bilo, tako je in tako bo,« je povedal Jaklin.
Ob številnih gostih na slovesnosti je izpostavil predvsem pričakovanja, ki jih ima regija do države.
»Ne pričakujemo miloščine, ne pričakujemo nič posebnega. Pričakujemo samo, da se nas obravnava kot enakopravni del Slovenije. Prekmurje kot tisti del, kjer sonce prvo posije,« je dejal.
Prepričan je tudi, da se za prekmurski jezik ni treba bati. Večje vprašanje je po njegovih besedah, ali bo v regiji dovolj ljudi, ki bodo tukaj živeli.
Brez ljudi tudi Prekmurja ne bo
Podobno je na demografsko vprašanje opozoril infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Kot Primorec je poudaril, da dobro pozna življenje v obrobni regiji.
»Slovenija je majhna država, ampak velika po ljudeh, in ljudje ustvarjamo to državo. In brez ljudi tudi Prekmurja ne bi bilo,« je povedal Vrtovec.
Razvojne priložnosti Prekmurja vidi predvsem v izkoriščanju naravnih danosti. Omenil je kmetijstvo, turizem in geotermalno energijo, obenem pa opozoril na pomen gospodarskega okolja.
»Gospodarski preboj, kar sem omenil, s tem, da ustvarjamo in damo ljudem možnost, da ustvarijo. Se pravi, da damo pogoje: nižji davki, manj birokracije. Nič od tega pa ne bo, če ne bomo razvili cestne in železniške infrastrukture,« je pojasnil.
Za enega največjih izzivov je označil odhajanje mladih iz regije.
»Ne rabimo miloščine, rabimo enake pogoje«
Tudi župan občine Beltinci Marko Virag je poudaril pomen prekmurskega ponosa. Zadovoljen je bil z odzivom lokalnega okolja in gostov iz drugih delov države.
»Tudi s tem so pokazali, da preostalemu delu Slovenije ni vseeno za ta del Slovenije, ki mu jaz vedno pravim, da je najbolj ponosen del Slovenije,« je povedal Virag.
Želi si, da bi gostje iz Prekmurja odnesli tudi optimizem in ga prenesli v druge dele države. Prihodnost regije vidi pozitivno, če bo Prekmurje znalo izkoristiti svoje priložnosti in pri tem dobilo ustrezno podporo države.
»Ne rabimo miloščine, rabimo enake pogoje, in takrat smo se Prekmurci vedno znašli in se bomo tudi danes znašli,« je poudaril Virag.
Ena glavnih nalog je po njegovih besedah ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za mlade.
Prekmurski glas mora biti slišan tudi v Ljubljani
Na položaj Prekmurja zunaj regije je opozoril Matej Grah. Praznik je po njegovem nekaj posebnega predvsem zato, ker Prekmurce povezuje in spominja na ljudi, ki so pred več kot stoletjem odločali o prihodnosti pokrajine.
»Prekmurski praznik je za Prekmurce nekaj posebnega. Mi to praznujemo skupaj, združeni, predvsem pa z mislijo nazaj za tiste, ki so se borili,« je dejal Grah.
Kot nekdo, ki veliko časa preživi v Ljubljani, meni, da mora biti prekmurski glas vedno dovolj močan. Priložnost za prihodnji razvoj vidi tudi v državnem proračunu. Po njegovih besedah bo odgovornost na vseh prekmurskih poslankah in poslancih.
»Zdaj, v naslednjih mesecih, bo naloga tako koalicijskih kot opozicijskih poslank in poslancev, da čim več projektov spravimo v proračun, zato da se razvoj ne ustavi,« je povedal Grah.
Kučan optimizem gradi na novi generaciji
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je slovesnost ocenil kot prekmursko, pri razmišljanju o prihodnosti pa se je osredotočil predvsem na mlajše generacije. Prihodnost Prekmurja vidi dovolj optimistično.
»Optimizem gradim na dejstvu, da prihaja neka generacija, ki ne jamra, ki se ne pritožuje, ki je spoznala, da je prihodnost predvsem odvisna od njih, od njihovega dela, od njihovega razumevanja, od njihovega spremljanja in osvajanja tega, kar se v svetu dogaja,« je povedal Kučan.
Spomnil je, da je Prekmurje dolgo veljalo za slabše razvito pokrajino, pri čemer so se po njegovem mnenju pričakovanja pogosto preveč usmerjala navzven.
»Ljudje, ki so v Prekmurju odločali, so predvsem pričakovali pomoč od drugod in manj od samega sebe. Ampak saj znate pregovor: če si sam ne pomagaš, ti tudi Bog ne pomaga,« je dejal.
Ob primerjavah med preteklostjo in sedanjostjo pa opozarja, da vsaka generacija svet ocenjuje skozi lastno izkušnjo.
Prav nova generacija je tako po njegovem eden glavnih razlogov za optimizem. Podobno sporočilo je bilo mogoče slišati tudi pri drugih sogovornikih: prihodnost Prekmurja bo odvisna od možnosti za delo in razvoj, predvsem pa od tega, ali bodo ljudje svojo prihodnost še naprej videli doma.
