Slovenija brez Prekmurja ne bi bila enaka, Janša in Golob prav tako s poslanicama.
Slovenija danes obeležuje državni praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki pa ni dela prost dan.
Ob prazniku so poslanice namenili predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik vlade Janez Janša in nekdanji predsednik vlade Robert Golob.
Vsak je izpostavil nekoliko drugačen vidik praznika, skupna pa so jim sporočila o pomenu Prekmurja, njegove identitete in povezanosti s slovenskim prostorom.
Pirc Musar: Slovenija brez Prekmurja ne bi bila Slovenija, kakršno poznamo
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila, da je državni praznik praznik zgodovinskega spomina, predvsem pa pripadnosti.
Spomnila je na 17. avgust 1919, ko so na množičnem zborovanju v Beltincih Prekmurke in Prekmurci izrazili voljo, da želijo svojo prihodnost graditi skupaj z rojaki na drugi strani Mure.
Več kot stoletje pozneje je Prekmurje po njenih besedah neločljivi in dragoceni del Slovenije, in sicer ne le na zemljevidu, temveč tudi z jezikom, kulturo, književnostjo, glasbo, kulinariko in skupnim zgodovinskim spominom.
»Slovenija brez Prekmurja preprosto ne bi bila Slovenija, kakršno poznamo in imamo radi,« je zapisala predsednica.
Pirc Musar je izpostavila tudi pomen ohranjanja prekmurskih korenin. Prekmurski jezik, pesem in pisana beseda so po njenih navedbah preživeli tudi obdobja, ko je bila narodna pripadnost pred težkimi preizkušnjami. Poudarila je, da močna skupnost razlik ne izbriše, temveč jih zna sprejeti kot svoje bogastvo.
Spomnila je tudi na porabske Slovence, ki so leta 1919 ostali zunaj meja takratne skupne države, a ostajajo pomemben del slovenskega narodnega in kulturnega prostora.
Ob koncu je opozorila, da pridobljene pravice, skupnost in povezanost niso samoumevne ter da si je zanje treba prizadevati s spoštovanjem, ohranjanjem jezika in kulturne dediščine ter solidarnostjo med regijami.
Janša: Združitev ni pomenila zgolj spremembe državnih meja
Predsednik vlade je v svoji poslanici poudaril zgodovinski pomen dogodkov iz leta 1919. Za Slovence na levem bregu Mure se je takrat po stoletjih ločenega političnega razvoja odprlo novo poglavje.
Združitev z matičnim narodom po njegovih besedah ni pomenila le spremembe državnih meja, temveč tudi potrditev zgodovinske pripadnosti, jezika, kulture in skupne narodne zavesti.
Janša je spomnil na dolgoletna prizadevanja rodoljubov, duhovnikov, učiteljev, politikov in kulturnikov, ki so v zahtevnih zgodovinskih razmerah ohranjali slovensko besedo in narodno zavest. Poseben poudarek je namenil prav jeziku in njegovi vlogi pri ohranjanju identitete Prekmurcev.
Izpostavil je tudi misel, da velike zgodovinske spremembe niso delo posameznika, temveč skupnosti.
Združitev Prekmurja z matičnim narodom je po njegovem uspela zato, ker je živela med ljudmi ter bila izraz vere v lastno identiteto in zaupanja v prihodnost slovenskega naroda.
Čeprav je od dogodkov minilo več kot stoletje, njihovo sporočilo po Janševih besedah ostaja aktualno. Narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju, povezanosti in solidarnosti, ob tem pa je treba varovati kulturno dediščino, spoštovati slovenski jezik in ohranjati zavest o skupni zgodovini.
Golob: Danes je predvsem praznik Slovenije
Nekdanji predsednik vlade Robert Golob je v svoji poslanici poudaril, da današnji praznik ni zgolj praznik Prekmurja, ampak vse Slovenije.
»Lahko bi začel z 'danes je vaš praznik', ampak danes je predvsem praznik Slovenije,« je zapisal Golob in dodal, da gre za dan veselja ob spominu na trenutek, ko se je večina Prekmurja združila z ostalim slovenskim svetom.
Golob je del svojega sporočila namenil spominom na obiske Prekmurja. Izpostavil je obisk Lendave decembra 2023 ob položitvi temeljnega kamna za Sandozevo naložbo ter lansko terensko sejo vlade v Pomurju, ko se je med drugim srečal z domačini v Murski Soboti.
Ob tem je poudaril razvoj visokotehnološke industrije in izobraževalnih programov ter znanje, inovativnost in delavnost Prekmurcev na področjih turizma, kmetijstva, umetnosti in raziskovanja. Po njegovem za prihodnost pokrajine ni strahu, če bo ob razvoju znala ohranjati tudi svojo dragoceno zapuščino.
Posebej je izpostavil ohranjanje slovenske, madžarske in prekmurske jezikovne dediščine ter spomnil tudi na rojakinje in rojake v Porabju.
Svoje sporočilo je sklenil z navezavo na Vlada Kreslina in željo po čim več »veličastnih, svetlih jutrih ob Muri«.
