Ponudnika se cenovno ne razlikujeta veliko
Telekom Slovenije je imel pri vzpostavitvi optičnega omrežja dokaj lahko nalogo, saj so uporabili že obstoječo t. i. kabelsko kanalizacijo, zaradi česar dodatna gradbena dela niso bila potrebna. Na vprašanje, zakaj v nekaterih ulicah določene hišne številke nimajo možnosti priklopa, medtem ko njihovi sosedje to možnost imajo, so nam odgovorili, da do teh hiš v preteklosti, najpogosteje zaradi neodobravanja lastnikov, niso bile položene cevi. Trenutno poteka gradnja še na predelih med Ulico ob kanalu, Miklošičevo ulico in Prešernovo ulico v Murski Soboti. Prav tako poteka gradnja v predelu južno od Cankarjeve ulice proti Bakovski ulici. Tudi v letu 2008 pa imajo pri SiOL-u predvidena sredstva za nadaljevanje gradnje optičnega omrežja v Murski Soboti in v naselju černelavci. Do konca leta bodo tako predvidoma pokrili približno 70 odstokov območja Murske Sobote. Opozorili so še, da zaenkrat ni potrebe po pokritju celotnega območja mesta, saj so na določenih območjih že obstoječi bakreni vodi dovolj prepustni za zagotavljanje visokega nivoja storitev, ki jih ponujajo.
T-2 še ni priklopil nobenega uporabnika
T-2, za katerega gradbena dela izvaja Gratel, pri vzpostavitvi optičnega omrežja v Murski Soboti ni imel tako lahke naloge, saj so morali za razliko od SiOL-a t. i. kanalizacijo izkopavati. Vendar kljub temu, da se je gradnja kanalizacije končala že pred časom, in kljub obljubam, da bodo prvi uporabniki lahko optično omrežje uporabljali že lansko poletje, do danes na optično omrežje niso priklopili še nobenega uporabnika. Zapletlo naj bi se pri izgradnji vozliščne točke, ki je sprva bila načrtovana pri murskosoboški tržnici, nato pa so jo zaradi zapletov morali prestaviti na Lendavsko ulico, kar pa je za seboj potegnilo dodatna gradbena dela in s tem povezano pridobivanje dovoljenj ter seveda zamude. Iz neuradnih, a zanesljivih virov smo tudi izvedeli, da naj bi bilo Velenje na prioritetnem seznamu naknadno postavljeno pred Mursko Soboto. Kljub temu naj bi prve priklope v Murski Soboti pričeli izvajati aprila. Prednost bodo imeli tisti uporabniki, pri katerih se pojavljajo težave z zagotavljanjem kakovosti obstoječih storitev.
Ponudnika cenovno skoraj izenačena
Ob primerjavi cene mesečne naročnine za osnovne pakete dostopa do interneta prek optičnega omrežja pri obeh ponudnikih ni občutnih razlik, medtem ko pri paketih z večjo pasovno širino gre razlika v ceni v prid T-2.
Optika po svetu še ni razširjena
Sicer pa storitev FTTH (optika do doma) po svetu še ni tako zelo razširjena, kot bi marsikdo pričakoval. Optična vlakna, ki smo jih pred desetletji uporabljali tudi za dekoracijo, so sicer že dolgo v uporabi kot medij za prenos podatkov, vendar predvsem v t. i. hrbtenicah, medtem ko so do končnih uporabnikov največkrat speljani bakreni vodi. Ker pa se nabor storitev prek IP-protokola veča (IP TV, IP-telefonija), poleg tega pa se veča tudi prenos večpredstavnostnih vsebin prek spleta, so ponekod bakreni vodi začeli predstavljati ozko grlo, zaradi česar omenjenih storitev ni moč kvalitetno izvajati.
Slovenija lahko z optičnim omrežjem prehiti marsikatero razvitejšo državo
Zgolj enajst držav na svetu ima s FTTH pokrito 1 ali več odstotkov gospodinjstev. Najvišje na lestvici se uvrščajo Hong Kong (21,2 odstotkov), Južna Koreja (19,6 odstotkov) in Japonska (16,3 odstotkov). Azijski trojici z dobrimi sedmimi odstotki sledi Švedska, ki je prva med evropskimi državami, nato Danska (2,9 odstotkov) ter Norveška (2,5 odstotkov). Na dno lestvice enajstih držav se uvrščata Nizozemska in ZDA, ki imajo »le« 1 odstotek pokritosti. Z uvrstitvijo na omenjeno lestvico, za kar je potreben priklop približno 7.000 gospodinjstev, bi tako prehiteli marsikatero tehnološko bolj razvito državo, kjer imajo ravno zaradi nasičenosti velemest težave s širjenjem optičnega omrežja.
