V ustanovi opozarjajo, da bi iz imena praznika brez predhodne razprave izginila besedna zveza »priključitev Prekmurja«.
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija nasprotuje predlagani spremembi imena državnega praznika, ki ga obeležujemo 17. avgusta.
Odbor državnega zbora za gospodarstvo, delo in šport je namreč podprl dopolnilo, po katerem bi se praznik znova imenoval dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Iz imena bi tako izginila besedna zveza »priključitev Prekmurja«.
Dopolnilo sprejeli po odhodu opozicije
Predlog je del novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Osnovni namen novele je razglasitev 7. avgusta za dan Triglava. Koalicijski poslanci so med obravnavo vložili dopolnilo, ki posega tudi v imeni prekmurskega in primorskega praznika.
Praznik 15. septembra bi se po predlogu znova imenoval dan vrnitve Primorske k matični domovini.
Poslanci Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice so sejo odbora obstruirali. Preostali člani so dopolnilo podprli z devetimi glasovi in brez glasu proti.
Predstavnica zakonodajno-pravne službe državnega zbora je pred glasovanjem opozorila, da dopolnilo presega vsebino prvotnega predloga zakona. Predlog je namreč urejal predvsem uvedbo dneva Triglava.
O spremembah mora odločati še državni zbor.
Ime praznika spremenili šele letos
Državni zbor je 3. februarja letos že sprejel spremembo imena prekmurskega praznika.
Od marca se praznik uradno imenuje priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Pred tem se je od leta 2005 imenoval dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Predlagatelji novega dopolnila menijo, da bi se praznik zgolj vrnil k prvotnemu poimenovanju. To naj bi se v javnosti uveljavilo v skoraj 20 letih.
V Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija se s takšno razlago ne strinjajo.
»Zakaj in koga moti opredelitev imena prekmurskega praznika«
V ustanovi so zapisali, da so bili ob sprejetju dopolnila »izjemno negativno presenečeni«. Kritični so predvsem do načina spreminjanja imena.
Ocenili so, da pred spremembo ni bilo razprave s prebivalci Prekmurja in Primorske niti posvetovanja s stroko.
»Tako tudi v tem primeru gre za brezobzirno uporabo formalizirane politične moči,« so zapisali v izjavi za javnost.
Po njihovem mnenju je obrazložitev, da se praznik vrača k izvirnemu poimenovanju, netočna in zavajajoča.
Sklicujejo se na obeleževanje stoletnice
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je bila od leta 2018 vključena v priprave na obeležitev 100. obletnice zgodovinskih dogodkov, povezanih s Prekmurjem.
Kot so pojasnili, je organizacijski odbor že takrat presodil, da je bilo prejšnje zakonsko ime praznika preozko. Poudarjalo je predvsem etnični vidik, ne pa tudi geografskega.
Razširjeno poimenovanje naj bi bolje odražalo odločitev pariške mirovne konference ter zgodovinske in geografske okoliščine priključitve Prekmurja.
Takšno ime so uporabljali med obeleževanjem stoletnice. Podprl ga je tudi častni odbor, ki ga je leta 2019 imenovala Vlada Republike Slovenije.
V ustanovi so spomnili tudi na osrednji spomenik v Murski Soboti. Ta je posvečen »priključitvi Prekmurja in združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom«.
»Upravičeno se sprašujemo, v imenu koga in česa je utemeljen obravnavani amandma,« so sklenili v Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija.
