Pomurski pokrajinski svet z 39 člani
Slovenija razdeljena na 14 pokrajin
V zakonskih predlogih je predvidena členitev Slovenije na 14 pokrajin. Posamezne pokrajine so bile oblikovane na podlagi geografskih, prebivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih dejavnikov. V skladu s pričakovanji je predvidena tudi Pomurska pokrajina, ki jo bodo sestavljale občine Apače, Beltinci, Cankova, črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej. Sedež Pomurske pokrajine bo v Murski Soboti.
Občinam in upranim enotam odvzet del pristojnosti
Pokrajine bodo opravljale lokalne zadeve širšega pomena in naloge regionalnega pomena. V zadeve lokalnega širšega pomena uvrščamo zagotavljanje javnih služb pokrajinskega pomena in naloge v pristojnosti občin, ki po svojem obsegu presegajo njihove finančne zmožnosti. V sklopu nalog regionalnega pomena bodo pokrajine opravljale naloge s področja regionalnega razvoja, okolja in prostora, prometa, gospodarstva, kmetijstva, visokega šolstva, osnovnega, srednjega in višjega šolstva, športa, zdravja, dela, družine, socialnega varstva, kulture ter zaščite in reševanja. Pokrajine bodo z upravljanjem zgoraj omenjenih nalog odvzele del pristojnosti občinam in upravnim enotam. Javnim uslužbencem v omenjenih državnih in lokalnih organih se ne bo treba bati za službo, saj bodo premeščeni v novoustanovljene pokrajinske uprave.
Pomurski pokrajinski svet z 39 člani
Drugo leto nas čakajo volitve v pokrajinske svete. Pokrajinski sveti bodo imeli od 33 do 55 članov. Pokrajinski svet Pomurske pokrajine bo imel na podlagi števila prebivalcev (125 tisoč) 39 članov. Enega člana pokrajinskega sveta bodo izvolili predstavniki madžarske narodne skupnosti, v predlagani zakonodaji pa ni predvideno, da bi imeli člani romske skupnosti zagotovljeno mesto v pokrajinskem svetu. Datum volitev v pokrajinske svete še ni natančno določen, vendar bodo najverjetneje omenjene volitve potekale sočasno z volitvami v državni zbor. Lahko se zgodi, da bodo volitve v pokrajinske svete vplivale na rezultat na državni ravni, saj nekatere stranke tradicionalno dosegajo boljše rezultate na lokalni ravni oziroma obratno. Sicer se stroški volitev ocenjujejo na 3,54 milijone evrov. Izvršilni organ pokrajinskega sveta bo predsednik pokrajine, ki bo opravljal izvršilno funkcijo ter predstavljal in zastopal pokrajino. Predsednike pokrajin bodo izvolili pokrajinski sveti izmed svojih članov. Upravne naloge za pokrajine bodo opravljale pokrajinske uprave.
Zanimivo bo na desnem bregu Mure
Pokrajine in njihova imena ter sedeži bodo določeni z zakonom. Obstaja možnost, da posamezne občine, ki se nahajajo na mejnem območju pokrajin, ne bodo soglašale z vključitvijo v posamezne pokrajine. V tem primeru lahko državni zbor razpiše referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev teh občin. V primeru Pomurja bo zanimivo opazovati predvsem obnašanje občin na desnem bregu reke Mure.
Prenesena tudi sredstva za financiranje
Predlog zakona določa, da se bodo pokrajine financirale s prihodki od dela davka na dohodke pravnih oseb in deleža državnih davkov (dohodnina, davek na dodano vrednost) in drugih virov, kot so plačila za storitve javnih služb, prihodki od premoženja, dodatna sredstva države in skladov Evropske unije ter zadolževanja. Za financiranje nalog v pristojnosti občin bo potrebno doseči prerazporeditev javnofinančnih prihodkov med državo, pokrajinami in občinami. Predvideno je, da z uvedbo pokrajin ne sme priti do povečevanja obsega javnega financiranja, kar pomeni, da so s prenosom nalog in pristojnosti v pokrajinsko pristojnost preneseni tudi viri oziroma sredstva za financiranje teh nalog. Kljub temu bo najbrž potrebno zagotoviti dodatna sredstva za zagotovitev prostorov, v katerih bodo sedeži posameznih pokrajin. Določena finančna sredstva bodo pobrali tudi člani pokrajinskih svetov in predsedniki pokrajin.
Slovenija pred izzivom
Pričakovati je, da se bo vsebina posameznih zakonskih določb v prihodnjih mesecih še spreminjala. že danes pa je jasno, da bo eden najpomembnejših projektov po osamosvojitvi kmalu tudi realiziran. Slovenija uvaja dvonivojsko lokalno samoupravo.
