Objavljamo intervju s Klavdijo Topolovec, enologinjo Radgonskih goric.
1. Bliža se praznični čas, ko s kozarcem penine nazdravljamo preteklim zmagam in novim izzivom. Od kdaj se penine drži ta simbolika? Je po vašem mnenju penina primerna za vsak dan ali zgolj za posebne priložnosti?
Penina oz. šampanjec je že od nekdaj veljal kot vino slavja. V 18. stoletju so ga na francoskih dvorih pričeli uporabljati na zabavah visoke družbe in od takrat se ga drži prizvok prestiža oziroma pijače za posebne priložnosti. V zgodovini je peneče vino vedno spremljalo tudi razna diplomatska srečanja med državniki.
Danes penine spremljalo vsa slavja ter gospodarska, politična in družabna srečanja. Menim pa, da je velik napredek pri uživanju penine v tem, da so jo ljudje pričeli uživati tudi v vsakdanjem življenju. Prav prijetno mi je, ko mi včasih kdo pove, da si ob nedeljskem kosilu odprejo srebrno penino. Penina lahko polepša in oplemeniti vsak običajen dan.
2. Menite, da Slovenci obvladamo kulturo pitja penine?
Kultura pitja penine se je dvignila, ne samo v Sloveniji ampak tudi drugod po svetu. Penina je predstavljala in še vedno predstavlja sinonim odličnosti in žlahtnosti. Slovenci lahko s ponosom rečemo, da smo del »šampanjske« zgodbe, ki se je leta 1852 začela razvijati v Gornji Radgoni. Skozi vso to obdobje se ni razvijala samo tehnologija pridelave, pač pa tudi kultura pitja in uživanja penečih vin. Če smo nekoč penine odpirali s pokom in škropljenjem naokrog, danes vemo, da se ob pravilnem odpiranju steklenice ne sme slišati pok, pa tudi nobena kapljica nam ne sme uiti iz steklenice. Kar se tiče nazdravljanja, se s kozarci za penino ne trka, ampak se nazdravlja samo s pogledom.
3. Katera je po vašem mnenju najboljša penina v svetovnem merilu? Kam spadajo slovenske penine? Menite, da se lahko mirno postavijo ob bok svetovno znanim peninam?
Verjetno bi tukaj pričakovali, da bom izbrala enega od francoskih šampanjcev, vendar ni tako. Moram povedati, da so nekateri res odlični, drugi pa kljub rezimeju razočarajo. Tako sem imela priložnost pokusiti številna odlična peneča vina iz raznih koncev sveta in če na tem mestu potegnem vzporednico z domačimi peninami, menim, da se Slovenci nimamo kaj sramovati. Slovenska peneča vina v svetovnem merilu rangirajo izjemno visoko po kakovosti in hkrati dokaj nizko po ceni. Slovenski potrošnik torej za sorazmerno nizko ceno dobi zelo dobro in kakovostno penino.
V Radgonskih goricah večkrat izvajamo slepe teste, pri čemer pokuševalci penine ocenjujejo, ne da bi dejansko vedeli, za katero penino gre. Tako je Zlata radgonska penina že ničkolikokrat prejela bistveno višjo oceno kot sloviti Dom Perignon.
4. Vaše penine so doslej prejela že mnogo prestižnih priznanj. Kaj vam pomenijo in na katero ste najbolj ponosni?
Res je, z Zlato radgonsko penino smo osvojili številna visoka priznanja doma in po svetu. Vsako od teh priznaj predstavlja potrditev za uspešno delo. Pri tem lahko izpostavim nekatere najbolj odmevne, kot so večkratni šampionski nazivi v Ljubljani, Gornji Radgoni, Splitu, Novem Sadu, zlata medalja v Bruslju in Bordeauxu. Skupno smo za Zlato radgonsko penino prejeli že 40 šampionskih nazivov in več kot 200 zlatih medalj.
5. Marsikoga verjetno zanima, v čem je skrivnost dobre penine?
Pri proizvodnji penin velja nenapisano pravilo, da penina ne more biti boljša, kot je bilo osnovno vino in osnovno vino za penino ne more biti boljše, kot je bilo grozdje. Torej naše precizno in pozorno delo se prične že pri grozdju. Prvi pogoj za vrhunsko penino je primerna kakovost grozdja. Pomembno je, da ga trgamo v tehnološki zrelosti za penino, prav tako pa mora biti popolnoma zdravo. Najboljše osnovno vino vsebuje višje titracijske kisline, čim nižjo stopnjo pH in nekoliko nižjo alkoholno stopnjo. Ko so vsi pogoji za dobro penino izpolnjeni, pa je seveda pomembno, da jo negujemo z veliko ljubezni in pozornosti.
6. Poznavalci po navadi preferirajo popolnoma druge penine kot ljubitelji. Nazoren primer tega sta srebrna in zlata penina. V poznavalskih krogih je najbolj cenjena zlata, medtem ko je srebrna najbolj priljubljena in prodajana med širokimi množicami. Od kod po vašem mnenju takšna razlika? Kakšne penine najraje pijete vi?
Nastala razlika v priljubljenosti med Slovenci govori v prid srebrne penine, ki je zaradi metode pridelave lahkotnejša za uživanje, po sortnem sestavu osnovnega vina pa bolj sadna (prevladujejo sadne note) in zaradi tega tudi bolj všečna večini potrošnikov. Na drugi strani pa je zlata penina pridelana po tradicionalni metodi s sekundarno fermentacijo v steklenici, zaradi česar je bolj zrela in kompleksnejša, v aromatiki pa prevladujejo note po kruhovi skorji, praženih lešniki, mandeljnih.
Meni je osebno vsekakor bolj všeč zlata penina – čim bolj suha oz. brut. Moram pa reči, da si kdaj zaželim tudi srebrne penine – verjetno odvisno od počutja.
7. V katero smer gredo trendi na področju peničarstva? Kakšne penine bomo pili v naslednjih letih?
Kot povsod, se tudi v peničarstvu pojavljajo modne smernice. Nekateri novi proizvajalci prihajajo na tržišče s peninami, ki nekoliko izstopajo in se bistveno razlikujejo od klasične penine. Če smo pred leti popili največ polsuhih penin, se trend v zadnjih letih obrača v korist suhih in brut penin. Narašča pa tudi potrošnja rose penin.
Cenik penin Radgonskih goric:
- Zlata radgonska penina: 11,99 EUR
- Zlata radgonska penina rose: 11,99 EUR
- Srebrna radgonska penina: 6,99 EUR
- Penina Gold v darilnem pakiranju: 32,99 EUR
- Gold collection: 110 EUR
PR prispevek.
