Težavo utegne predstavljati sodelovanje z lokalnimi skupnostmi
čezmejni projekt vodijo Pomurski ekološki center, Zveza ekoloških gibanj Slovenije in Notranjski ekološki center, iz sosednje Hrvaške pa so se vključili še pri Udrugi Zelena Istra. Vrednost projekta, ki se sicer izvaja v sklopu INTERREG IIIA, znaša 33,5 milijonov slovenskih tolarjev. Ideja za izvedbo projekta je nastala, ker se kljub sprejeti zakonodaji, predpisom in navodilom število odpadkov še vedno povečuje. Razlog takšnega stanja je predvsem v neučinkovitosti pri ravnanju z odpadki na lokalni ravni. Tako je bila med slovenskimi občinami leta 2003 izvedena anketa, kako so le-te osveščene pri ravnanju z odpadki. Rezultati so bili mizerni, saj je zadovoljivo stopnjo osveščenosti in poznavanje problematike pokazalo zelo malo občin.
Zaradi teh dejstev je projekt 4R + 3E usmerjen predvsem na lokalno raven. Lokalne skupnosti, mestne občine, komunalna podjetja, mala in srednja podjetja, osnovne in srednje šole, nevladne organizacije, raziskovalne in razvojne institucije so tako glavne ciljne skupine, ki bi se naj vključile pri uveljavljanju formule 4R + 3E. Le-ta ima sledeče cilje:
4R:
- Reduce (zmanjšati količino odpakov),
- Reuse (ponovna uporaba odpadkov),
- Recycle (recikliranje ali predelava odpadkov),
- Recover (nadomeščanje materialov z obnovljimi in manj strupenimi odpadki oziroma energijo).
3E:
- Educate (izobraževati in ozaveščati),
- Economise (ekonomizirati, zniževati stroške, vključevati stroške ravnanja z odpadki v ceno izdelkov, storitev),
- Enforce (uveljaviti učinkovito ravnanje z odpadki v zakonodaji in praksi).
Za dosego teh ciljev se bo najprej analiziralo stanje ciljnih skupin. Potem se bo skušala dvigniti zavest ciljnih skupin in navsezadnje tudi izpeljava pilotnih projektov, kot je recimo zbiranje baterij po šolah. Kot primer dobre prakse pa sta bila izpostavljena zeleni telefon in ekološka patrulja. Prvi koncept že dobro deluje na Hrvaškem in ga bomo skušali prenesti v naše okolje. Ekološka patrulja pa se je uveljavila v Sloveniji in bo naš »izvozni artikel« v Hrvaško.
Projekt se bo zaključil prihodnje leto avgusta. Cilji so vsekakor zastavljeni zelo ambiciozno, a je vseeno potrebno ohraniti določeno skepso. Kot težava se zna pojaviti predvsem uveljavljanje koncepta na lokalnem nivoju. župani občin pogostokrat namreč niso dovzetni za sodelovanje pri tako občutljivi temi, kot je ekologija, in tudi dvig ekološke zavesti na zadovoljivo raven se ne more zgoditi v dobrem letu. Bi pa bila vzpostavitev temeljev za dvig ekološke zavesti in to predvsem v povezavi z izobraževalnimi, vladnimi ter nevladnimi institucijami že uspeh.
Ob koncu je Milan Bogataj kot primer dobre prakse izpostavil puconsko deponijo in podjetje Saubermacher & Komunala. Tja ponavadi peljejo na ogled okoljevarstvenike iz drugih držav. Zelo slabo stanje pa naj bi vladalo na murskosoboškem Dinosu, ki ne ustreza okoljskim standardom. Tla namreč niso betonirana in vse odpadne tekočine se zlivajo v podtalnico. Neuradno pa smo tudi izvedeli, da je bil pred nekaj časa na Dinos pripeljan kontejner, ki je bil nato poslan v Italijo. Na carini so ugotovili, da je kontjner radioaktiven. Kontejner je pred tem na Dinosu »domoval« dobra dva tedna.
