Intervju s Samanto Baranja, predsednico romskega akademskega kluba
V mesecu aprilu poteka v Ljubljani in Mariboru poteka prvi festival romske kulture V Sloveniji naslovljen »Romano čhon« ali »Romski mesec«. Mesec april je bil izbran prav zaradi dejstva, ker je osmi april svetovni dan Romov. Prav na ta dan so Romi leta 1971 na prvem svetovnem romskem kongresu dobili svojo zastavo in himno, embleme, ki jih danes zaznamujejo kot narod. Poleg Slovenskega etnografskega muzeja, društva ZULK ter Agima Brizanija, je glavni organizator prvega romskega festivala pri nas Romski akademski klub. Romski akademski klub torej združuje študente, ki so po narodnosti Romi in s svojim delovanjem dokazujejo, da stereotipi o tem, da med Romi ni intelektualcev, ne zdržijo.
Predsednica Romskega akademskega kluba je Samanta Baranja z Vanče vasi. Po poklicu je profesorica nemškega jezika in je zaposlena kot raziskovalka na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani.
Poleg tega, da si profesorica nemščine ter sodelavka pedagoškega inštituta v Ljubljani si tudi predsednica romskega akademskega kluba. Kako se je porodila za nastanek tega kluba in kako dolgo deluje?
Romski akademski klub je klub romskih študentov, ki smo ga ustanovili maja 2008 med svetovnim romskim festivalom ?Khamoro?, torej bomo kmalu praznovali našo prvo obletnico. Ideja se mi je porodila že med samim študijem, predvsem zaradi tega, ker me je zanimalo število romskih študentov v Sloveniji.
Koliko študentov, ki so po narodnosti Romi je vključenih v RAK in iz katerih regij prihajajo?
Študentov Romov, ki so vključeni v RAK, je trenutno 12, skoraj vsi pa prihajajo s Prekmurja.
Kaj je temeljno poslanstvo Romskega akademskega kluba?
Glavni namen tega društva je promovirati pomen izobraževanja nasploh ter visokošolskega izobraževanja Romov in Sintov še posebej. Zato je naš cilj povečati število dijakov in študentov romskega naroda v srednjih šolah ter slovenskih univerzah, ustanoviti štipendijski sklad za romske dijake in študente ter rezervirati vsaj 1% študentskih postelj v študentskih domovih za študente Rome. Verjamemo, da je Romski akademski klub ključnega pomena za razvoj romske intelektualne elite in ne nazadnje za razvoj romskega naroda v Republiki Sloveniji.
Ali bo Romskemu akademskemu klubu uspelo razbiti stereotipe, ki ga imajo nekateri Slovenci o Romih – torej da naj bi bili Romi neizobraženi in nedelavni? Zakaj misliš, da se bolj pogosto pojavlja taka podoba Romov v medijih in manjkrat podoba romskih intelektualcev, med katere spadaš sama?
Upam, da bo RAK vsaj malce pripomogel k temu, da se bodo vsi, ki še vedno mislijo, da so Romi neizobraženi, malce zamislili. Odgovor na drugo vprašanje se pa skriva že v vprašanju samem, in sicer da mediji vedno znova prikazujejo le slabe strani Romov, kar definitivno vpliva na to, da imajo nekateri Slovenci predsodke in stereotipe o Romih.
Tudi ti si študirala v Ljubljani. Velikokrat se govori, da imajo Romi posebne privilegije na različnih področjih, ker naj bi bili deležni posebnega varstva zaradi socialne države. Ali si ti imela kakšne »bonitete« v obliki štipendij ali česa podobnega v času svojega izobraževanja, torej tako srednje šole kot študija, ker si po narodnosti Romkinja? če parafraziram, ali so v času tvojega študija obstajale kakšne posebne štipendije ali kaj podobnega za romske študente?
Tako v srednješolskih letih kot tudi v času študija sem prejemala samo republiško štipendijo, dodaten zaslužek sem si pa zaslužila z delom preko študentskega servisa. Nekaj časa sem delala tudi na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer sem tudi zvedela, da obstajajo posebne štipendije za študente Rome, ki se odločajo za pedagoško smer. Sama sem se pozanimala o tej zadevi, vendar mi na Ministrstvu o tem niso znali nič povedati.
Na kakšne načine oziroma s kakšnimi strategijami bi po tvojem mnenju lahko država prispevala k izboljšanju položaja romskih učencev, dijakov in seveda študentov ?
Najprej bi rada povedala, da se stanje romskih učencev v Prekmurju izboljšuje, medtem ko se na Dolenjskem učenci srečujejo z ogromnimi učnimi težavami. Velika težava je še vedno slovenščina, ki je ključnega pomena za razumevanje ostalih predmetov. Smiselno bi bilo, da bi se v šolah uvedel predmet romski jezik in kultura, ki bi lahko preko osnov romščine in vnašanju elementov romske kulture pripomogel k boljšemu razumevanju učne snovi. Izpostavila bi še to, da bi nekateri Romi radi nadaljevali izobraževanje, vendar jim prevelik problem predstavljajo predvsem finance, zato bi bilo po mojem mnenju pametno, da se ustanovi kak romski štipendijski sklad, kar bi bila še dodatna motivacija.
če se vrneva nazaj k delovanju Romskega akademskega kluba. Romski akademski klub je eden izmed glavnih organizatorjev 1. festivala romske kulture »Romano čhon«, ki se bo odvijal tako v Ljubljani kot Mariboru cel mesec april. Kako je padla ideja za organizacijo tega veličastnega projekta in kdo vse pri tem projektu sodeluje?
Idejo za ta projekt smo najprej zasnovali RAK in SEM, pozneje sta se nam pridružila še društvo ZULK in Agim Brizani. ZULK je v okviru projekta Teorija in praksa, ki je namenjen dvigu zaposljivosti pripadnikov romske in drugih etničnih manjšin, tudi nameraval organizirati festival romske glasbe, s katerim bi se zaključil praktični del usposabljanja. Tako je ta festival romske glasbe postal del 1. festivala romske kulture Romano čhon.
Ali se je v Sloveniji že zgodil kakšen podoben primerljiv dogodek vašemu festivalu, ki bi tako celovito predstavil romsko kulturo v dveh največjih mestih v Sloveniji?
Takega festivala v Sloveniji še ni bilo. Obstaja pa tak festival v Pragi, ki bo letos potekal že 11. po vrsti, kar nam je seveda za zgled.
Katere dogodke bi na 1. festivalu romske kulture še posebej izpostavila oziroma na katere bi še posebej povabila bralce?
Vse bralce bi v prvi vrsti povabila na naše izjemno zanimive delavnice romskega plesa, glasbe, jezika in cirkuških veščin. Pripravili pa smo vam tudi predavanja in okrogle mize, ki se nanašajo na romsko problematiko. če se nimate zvečer kam dat, pa vas z veseljem vabim na vse naše koncerte. Nastopili bodo Poum Tschack iz Francije, Romano drom iz Madžarske, priznani skupini Etno klarinetno in Morana ter še nekateri slovenski izvajalci, kot so Šukar, Mala Langa, Koko & Mandovi…Za ljubitelje filma smo pripravili filmske večere, lahko pa si ogledate tudi kakšno fotografsko razstavo. Skratka, za vsak okus se nekaj najde.
Predvidevam, da je organizacija takšnega festivala bil velik zalogaj. Pa vendarle, a nameravate festival in podobne dogodke organizirati tudi v prihodnje?
Romano čhon bi radi prirejali vsako leto ob istem času, se pravi aprila. želimo, da bi postal tradicionalen. Organizacija takšnega festivala je naporna, vendar nam je s skupnimi močmi in voljo le uspelo.
Kakšnih projektov se boste v prihodnje lotevali v Romskem akademskem klubu in kakšnih se boš lotevala ti osebno kot raziskovalka na Pedagoškem inštitutu?
RAK ima trenutno ogromno idej, ki bi jih radi uresničili. Zaenkrat se bomo še malce posvetili promoviranju našega kluba, zbiranju in iskanju romskih študentov po Sloveniji in svetu, maja se pa želimo udeležiti 5-dnevnega seminarja na temo ?Mladi Romi? v Berlinu. Kot raziskovalka na mojem delovnem mestu se bom še naprej ukvarjala z evalvacijsko študijo uspešnosti izobraževanja romskih otrok, septembra, ko bom vpisala podiplomski študij, pa bom še več časa posvetila raziskovanju romskega jezika.
Več o programu festivala lahko preberete na tej povezavi.
