Razlogi za (ne)uspeh na pomurskih tleh

Skoraj 94-odstotna uspešnost na maturi, ki so jo dijaki v Sloveniji dosegli letos, vsekakor lahko vzbuja zadovoljstvo na nacionalni ravni. Toda vzrokov za neuspeh pri tistih nekaj odstotkih neuspešnih dijakov, je vedno veliko. Najsi je krivo pomanjkanje sreče, časa ali pa so, kar se dogaja najpogosteje, krivi učitelji, ki postanejo deležni valov zgražanja neuspešnih dijakov, ki iščejo razloge za neuspeh vse drugje kot pa pri sebi. O rezultatih mature v naši regiji smo že poročali, tokrat pa smo za mnenje o rezultatih povprašali ravnatelja Ekonomske šole Murska Sobota, kjer so dijaki, ki so opravljali splošno maturo, dosegli precej nižji odstotek od slovenskega povprečja, in ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, kjer so za razliko od »ekonomcev« njihovi dijaki odstotek uspešnosti približali skoraj 100 odstotkom. Mnenja s strani Gimnazije Murska Sobota nam ni uspelo dobiti, saj so telefoni kljub nekajdnevnemu klicanju zvonili v prazno, nato smo poskušali srečo še po faksu (prav tako neuspešno) in tudi elektronska pošta ni ponudila nobenega odgovora.

Kako doseči 98,6-odstotno uspešnost?

Ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Zvonko Kustec pravi, da so z letošnjimi rezultati zadovoljni, ob tem pa dodaja, da bi lahko z malo več sreče bili celo še boljši ali pa z nekoliko manj sreče pač slabši. Seveda nas je zanimal tudi recept za velik odstotek uspešnosti njegovih maturantov, ki presega tudi slovensko povprečje. »Razlogov je veliko in če se vse ujame, s kančkom sreče pridejo tudi rezultati. Vsekakor pa so za rezultat v prvi meri zaslužni dijaki, ki so pokazali dovolj vztrajnosti in volje do obvladovanja maturitetnega gradiva.« In kakšna je pri tem vloga učiteljev? »Uspešnost dijakov je prav gotovo v tesni korelaciji s kakovostjo učiteljev in pouka. Tukaj mora vladati simbioza. Ni rezultatov brez pripravljenosti do dela enega ali drugega.« Ker smo želeli za recept uspešnosti izvedeti še kakšno od sestavin, ki prinašajo uspeh na maturi, nas je zanimalo, kako potekajo priprave na maturo na gimnaziji v Ljutomeru? Ravnatelj le-te ostaja skrivnosten: »Po urniku. Prav gotovo pa se priprave razlikujejo od šole do šole, saj imamo različne dijake, različne učitelje in različne pogoje, ki zahtevajo različne pristope k pripravam na maturo,« odgovarja Kustec in ne želi komentirati špekulacij ter neargumentiranih govoric o popuščanju dijakom na ustnem izpitu mature z namenom ohranjanja ugleda šole, kot pravijo zlobni jeziki. »Ne komentiram govoric,« enostavno dodaja pri tem. 

Kako doseči 78-odstotno »uspešnost«?

Na Ekonomski šoli v Murski Soboti, kjer z letošnjim rezultatom splošne mature vsekakor ne morejo biti zadovoljni, so po besedah ravnatelja štefana Harkaija takšen rezultat pričakovali zaradi slabih rezultatov ves čas priprav na maturo pri matematiki. Ob tem je pomembno omeniti tudi dejstvo, ki odstotek neuspešnosti na Ekonomski šoli zbija pod 80 odstotkov: »Samo procentualni pokazatelj uspešnosti na maturi ne more biti absolutno merilo za uspešnost. Tudi zaradi tega ne, ker pri 50-ih kandidatih, ki so opravljali maturo na ekonomski gimnaziji, en neuspešen kandidat pomeni 2 %, pri npr. 120-ih kandidatih pa 0,83 %, pri večjem številu pa še manj procentov,« opozarja Harkai in pri tem omenja še en podatek, ki naj bi vplival na uspeh: »Smo strokovna gimnazija, na katero se vpisujejo dijaki v povprečju z dosti slabšim učnim uspehom kot na ljutomersko gimnazijo, ki jo omenjate kot primerjalno šolo.« 

Učitelji na Ekonomski šoli v Murski Soboti so uspešni in kvalitetni

Ker je za uspeh na maturi potrebna, tudi po besedah ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča, simbioza med učitelji in dijaki, nas je zanimalo, če lahko v primeru Ekonomske šole govorimo o slabši kakovosti učiteljev. Harkai to odločno zanika: »Ne moremo govoriti o slabši kvaliteti naših profesorjev, ampak prav nasprotno. Dosegati z dijaki, ki prihajajo v povprečju s slabšim učnim uspehom, slabšim predznanjem, z nižjo motivacijo, s slabšimi učnimi in delovnimi navadami itd., takšen rezultat, je tudi letos z izjemo matematike (deset neuspešnih kandidatov) uspeh. Pri slovenščini in psihologiji sta bila neuspešna po dva kandidata, pri angleščini, geografiji in zgodovini po eden, pri ekonomiji pa pet kandidatov.« Ob tem velja omeniti tudi lanskoletno uspešnost dijakov programa ekonomske gimnazije v Murski Soboti. Le-ti so dosegli 95,2-odstotno uspešnost, ob čemer se samo po sebi postavlja vprašanje, ali gre letos zgolj za »grešno« generacijo. Ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča je prepričan, da učitelji v Pomurju izvajajo kvaliteten program, na vprašanje, kako komentira rezultate Ekonomske šole, pa ni želel odgovoriti. »Nikoli ne komentiram dela drugih šol, dovolj ga imam že s svojo,« dodaja ob tem.

Izvedeni bodo ukrepi

Kljub temu da so bili slabši rezultati na Ekonomski šoli pričakovani, se seveda s tem ne bodo sprijaznili. In kako bodo postopali? Ravnatelj štefan Harkai pravi: »Analiziramo vzroke za slab uspeh pri matematiki in sprejeli bomo ukrepe, če se bo pokazala krivda s strani šole.« Kakšni bodo ti ukrepi, nam ni uspelo izvedeti.  Ob tem nas je ravnatelj opozoril še na eno dejstvo: »Edina primerljiva je vrsta šol tudi glede uspešnosti na maturi za nas druge ekonomske gimnazije in manj splošne in druge gimnazije.«

Ekonomska šola uspešnejša od Gimnazije Franca Miklošiča?

Ob neuspehu seveda tudi vodstva šola iščejo morebitne dejavnike uspešnosti na drugih šolah. Ravnatelj ekonomske šole se je tako dotaknil nekaterih obstranskih dejavnikov: »če je res, da je lahko kandidatka na neki šoli v regiji odnesla domov izpitno polo: Kako so potem izpit nadzirali nadzorni učitelji in kako so skrbeli za spoštovanje izpitnega reda? če se morebiti dogaja to, da gre za "popuščanje" na ustnem delu mature, kot namigujejo zlobni jeziki zaradi ohranitve ugleda gimnazije, potem sigurno kandidati ne opravljajo mature na vseh šolah pod enakimi pogoji.« Harkai pri tem navaja svoj recept, kako doseči boljši rezultat celo od gimnazije v Ljutomeru: » Ob predpostavki, ki sem jo prej navedel (v poprečju slabši učni uspeh v osnovni šoli, brez selekcije pred vpisom v ekonomsko gimnazijo itd.) izvajamo kvalitetne priprave na maturo, kar se šole tiče. če bi vse te predpostavke bile vsaj približno takšne, kot so na ljutomerski gimnaziji, si upam trditi, da pri nas ne bi bila neuspešna niti 2 odstotka kandidatov.«

Očitno imajo tudi ravnatelji svoje vzroke za neuspeh svojih dijakov. Ob tem lahko malo hudomušno dodamo le, kaj bi bilo, če bi bilo, ter zaključimo, da Pomurje potrebuje izobražene  in sposobne ljudi, ki bodo sposobni prevzeti breme na svoja ramena ter v prihodnosti ustrezno uporabiti pridobljeno znanje, ki postaja temelj kapitalističnega reda. Izvajanje kvalitetnih programov učenja, sposobnost učiteljev in simbioza z dijaki so le nekatere od potrebnih sestavin že v dijaških letih, ki se nahajajo v receptu za uspeh. Zatorej ohranimo dobro in poskušajmo najti še odlično.