''Športna in ostala mladina''
Od občine, sicer soorganizatorke okrogle mize, na kateri sta prisostvovala tudi dva podžupana (župan Kampuš je bil zaradi poslanskih obveznosti odsoten), je najbolj odvisno, kdaj bo U.E. Gornja Radgona izgubila nečasten naslov edine pomurske upravne enote brez mladinskega centra. Udeleženci in organizatorji okrogle mize so se strinjali, da Gornja Radgona mladinski center potrebuje, in da bi veljalo pohiteti z ustanovitvijo javnega zavoda, ker mora preteči leto izvajanja programskih vsebin, preden se lahko bodoči mladinski center prijavi v državni razvid mladinskih centrov (na tej podlagi se šele lahko poteguje za sredstva iz naslova različnih ministrstev in evropskih skladov). Trenutno se kot najbolj obetavna, a najbrž začasna lokacija ponuja spodnje nadstropje Osnovne šole dr. Janka Šlebingerja na Maistrovem trgu 2, od koder se bodo učenci z začetkom šolskega leta preselili v prostore Osnovne šole na Prežihovi 1.
Norma Bale, direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem je uvodoma obžalovala nezainteresiranost radgonskih občinskih svetnikov za omenjeno problematiko, saj ti kljub vabilu okrogle mize niso počastili s svojo pristnostjo (razen podžupanov Dušana Zagorca in Vinka Rousa, ter člana Občinske uprave Vladimirja Mauka). Potem ko je Zagorc izrazil svojo podporo in privrženost projektu ustanovitve javnega zavoda s sedežem na Maistrovi 2, se je začela razprava med udeleženci okrogle mize. Nino Flisar je izpostavil, da je nemalo mladinskih centrov hkrati tudi mladinskih klubov, v katerih se poleg izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih vsebin (osnovno poslanstvo mladinskega centra) odvija tudi koncertna dejavnost oz. da si poleg vsega naštetega radgonska mladina zasluži tudi infrastrukturo za kvalitetno zabavo, kar nenazadnje dokazuje množičen odziv na prireditev 25. let rocka v Radgoni. Organizacija tovrstnih prireditev bi bila v finančnem pogledu mnogo lažje izvedljiva, če bi se recimo izkupiček od prodane pijače stekal v žepe zavoda, ki bi imel v okviru mladinskega centra oz. kluba registrirano tudi gostinsko dejavnost. Nika Škof je poskušala odpraviti pomisleke o morebitni nezainteresiranosti mladih za center in prostovoljno dejavnost, na kateri bo ta bolj ali manj slonel. Podžupan Rous je, potem ko je zatrdil svojo podporo »športni in ostali mladini«, pozval navzoče k potrpežljivosti. Seveda predstavniki občine niso mogli mimo recesije, ki da je kriva, da Radgona nima mladinskega centra, toda tovrstna recesija, kot je opozoril nekdo od udeležencev, traja v Radgoni že lep čas.
Debata izzvenela v sklepu, da je potrebno izkoristiti zagon, ki tako s strani radgonskih mladinskih, študentskih, kulturnih društev, kot tudi s strani v Gornji Radgoni delujočih zavodov in agencij v tem trenutku za ta projekt obstaja, sicer grozi nevarnost, da zagretost pobude spričo morebitne mlačnosti občine zvodeni. Tudi potrpežljivost ima svoje meje, na primer ko trči na odsotnost jasnih zavez, definiranih proračunskih postavk, in ignoranco do oblik kulture, ki ni »fiskultura«.
