O zgodovinskem ozadju pojmov, ki označujejo okolje v katerem prebivamo
V uredništvu Pomurskega medija Sobotainfo.com bomo v naslednjih tednih v treh delih z etnologinjo Jelko Pšajd, umetnostnim zgodovinarjem Janezom Balažicem in zgodovinarjem dr. Ivanom Rihtaričem poskušali osvetliti pojme Prlekija, Prekmurje in Pomurje. V prvem delu se bomo pojmov dotaknili iz zgodovinskega stališča, v drugem delu bomo govorili o povezanosti oz. nepovezanosti Prlekije in Prekmurja ter pojmovanjem Pomurja kot skupne pokrajine, v tretjem delu pa bodo naši sogovorniki povedali svoje mnenje glede današnjega dojemanja teh pojmov prebivalstva in politike v luči ustanavljanja pokrajin.
Prlekija kot lingvistični pojem
Pojem Prlekija se je začel med lokalnim prebivalstvom pojavljati že v 16. stoletju. Kot pravi etnologinja Jelka Pšajd, pa se je med slovensko narodno zavednim prebivalstvom utrdil v času taborskega gibanja v 19. stoletja. »Prlekija je dobila ime po prebivalcih, ki rabijo v svojem narečju namesto 'prej' besedo 'prle'. To besedo so najprej in najpogosteje začeli uporabljati v pisni obliki lingvisti in jezikoslovci, ki so se ukvarjali z opisovanjem narečij že v drugi polovici 19. stoletja,« pravi Pšajdova. Zgodovinar dr. Ivan Rihtarič poudarja, da je Prlekija bolj kot geografski pojem, pravzaprav jezikoslovna označba za dialektološki zemljevid Slovenije. »Prlekija ni bila nikoli političen pojem in je bila sestavni del Štajerske. Pojem Štajerska pa je bila do 1918 uradno ena od dežel v Avstro-ogrski monarhiji, kot še tudi Koroška, Kranjska, Goriška, Trst, Tirolska,« razlaga dr. Rihtarič in poudarja, da so izrazi kot jih slišimo danes v vremenskih napovedih »oblačno na Štajerskem in v Prlekiji«, strokovno napačni. »Geografskim pojmom kot so Prlekija, Mursko polje in Slovenske gorice lahko sledimo daleč v preteklost in kot taki so izjemno pomembni za oblikovanje kulturnozgodovinskega profila tega območja,« pravi umetnostni zgodovinar Janez Balažic.
Meje Prlekije
»V geografskem pomenu je težje določljiva in se ne pokriva z območjem prleškega narečja,« o Prlekiji pravi Jelka Pšajd. Po nekaterih virih naj bi Prlekija s središčem v Ljutomeru po govorici segala do reke Mure na vzhodu, na severu do Hrastje-Mota, na severozahodu do kraja Očeslavci, na zahodu zajema kraje Cerkvenjak, Vitomarci, na jugu kraje Dornava, Markovci in Ormož. Nekateri celo Prlekiji pripisujejo pokrajino še naprej od Hrastje-Mota do Gornje Radgone in okolico Razkrižja, ki spada v Me?imurje. Nekateri tudi Ptuj.
Prekmurje prvič v dokumentih zagrebške škofije
Umetnostni zgodovinar Janez Balažic pravi, da bi si želel, da ne bi pozabljali na to, da bivanjskim sledem na obeh bregovih Mure lahko sledimo globoko v prazgodovino. »Arheološke raziskave so v zadnjih letih potrdile kontinuum poselitve od mlajše kamene dobe, starejše in mlajše bronaste dobe, po novem vemo, da posebno močno tudi v času t. i. železne dobe, halšata, vse do Rimljanov, torej province Panonije z administrativnim sedežem v Savariji, današnjem Szombathelyju. Sodobni konteksti geografskega in tudi političnega pojmovanja panonskega prostora to seveda spregledujejo, a za poznavalce se vendarle kažejo pomenljive skupne značilnosti,« razlaga Balažic. Ime Prekmurje opredeljuje geografsko lego pokrajine iz zornega kota z desnega brega Mure. »Ni zato naključje, da se je ime v zgodovinskih virih prvič pojavilo v dokumentih zagrebške škofije, ki mu je cerkveno-upravno od 12. do druge polovice 18. stoletja pripadal spodnji del današnjega Prekmurja. Med 1304 in 1323 se omenja 'okraj na drugi strani Mure', leta 1688 imamo v vizitacijskem kroničnem protokolu zagrebške Škofije izraz 'Prek Mure', leta 1774 izraz 'prekmurske župnije',« razlaga Jelka Pšajd. Pri tem gre za župnije na ravensko-dolinskem območju.
Poimenovanje Prekmurje uveljavila Slavič in Kovačič
Območje severno od črte Dokležovje-Rakičan-Bogojina-Velemér do reke Rabe je ob koncu 11. stoletja pripadlo pod škofijo Gy?r. »Zaradi večinskega slovenskega življa se je to območje imenovalo Slovenska krajina, tudi okroglina ali madžarsko Tótság. Tako poimenovanje je ostalo za ta teritorij, ne glede na zgodovinske turbulence, v rabi vse do priključitve SHS. Dovolj pomenljivo, da se kaže zamisliti,« pravi Janez Balažic. Ime Prekmurje se je v osrednjem slovenskem etničnem prostoru pričelo s povečanim zanimanjem za Slovence na Ogrskem v kontekstu splošnega narodnega prebujanja. »Popolno uveljavitev pa doseže v prizadevanjih za priključitev pokrajine k Sloveniji oz. takratni Kraljevini SHS na mirovni konferenci leta 1919. Gradivo, ki ga za ta namene pripravljata Matija Slavič in Fran Kovačič dosledno uveljavljata ime Prekmurje, ki postane tako uradno v veljavi, kot ime za geografsko in zgodovinsko pokrajino, vse do danes,« pove etnologinja Jelka Pšajd. »Območje današnjega Prekmurja zaznamuje bogato in za identiteto prostora pestro poreklo, ki bi ga, jasno, morali negovati in spraviti v regionalno zavest,« poudarja umetnostni zgodovinar Janez Balažic.
Prvi je pojem Pomurje uporabil Prlek
Jelka Pšajd o pojmu Pomurje pravi, da je to območje v severo-vzhodni Sloveniji ob Muri in njenih pritokih. Levi pritok je povodje Kučnice in Ledave, na desnem bregu pa pritok Ščavnica, ki se zlije z Muro pod Razkrižjem. V našem prostoru izraz Pomurje spoznamo od leta 1859, ko ga je v pismu, v katerem je pozdravil Slomškov prenos sedeža škofije iz avstrijske Koroške v Maribor, zapisal Božidar Raič. Umetnostni zgodovinar Janez Balažic pravi, da bi lahko v prid združevanja tega prostora navedel vrsto argumentov. »Zdi se, da največ pove že to, da se je pač terminus Pomurje prvič zapisal ravno prleškemu župniku Raiču,« poudarja Balažic. Izraz v časopisu Murska straža omenja tudi dr. Matija Slavič, ko je poročal o svojem delovanju na pariški mirovni konferenci leta 1919 v Parizu. »Izraz Pomurje je tako torej počasi a vztrajno postajal tudi politična oznaka za ta prostor,« razlaga dr. Rihtarič.
