Proizvajalci in trgovci pri oglaševanju in označevanju izdelkov manipulirajo z nejasno in pomanjkljivo zakonodajo.
Včeraj se je na spletu pojavila fotografija paketa fižola, na katerem na deklaraciji piše, da je izdelek proizveden v Sloveniji, država porekla pa je Kitajska. Tovrstnih primerov, ko je prehrambeni izdelek dejansko vzgojen in pridelan v tujini, v Sloveniji pa le sortiran, predelan in zapakiran, ni malo. Nejasne označbe na deklaraciji pa ponavadi v tovrstnih primerih ne dajejo jasne informacije. Po uredbah EU o informiranju potrošnikov o živilih mora biti na izdelku napisan tisti, ki živilski izdelek proizvede, kar pomeni, da ga sortira, pregleda in pakira ter ga posreduje na trg v državi članici.
Označba porekla pri šniclu obvezna, pri šunki ne
Zakonodaja na področju označevanja porekla je zapletena in v nekaterih primerih nejasna ali celo nelogična. Zakonodaja denimo določa, da je navedba porekla surovine obvezna na surovem kosu govejega ali svinjskega mesa ali na mletem mesu, medtem ko denimo na prekmurski šunki, čevapčičih ali salami ni potrebno navajati porekla mesa. Ravno tako porekla ni potrebno posebej navajati na perutninskem mesu, ki izvira iz EU.
Vprašljivo poreklo mleka
Pred dnevi so gospodinjstva zopet prejela reklamni letak ene izmed tujih trgovskih mrež, ki kupce nagovarja k nakupu slovenskih izdelkov. V tem primeru je šlo za mleko, na katerem je celo naveden prekmurski kmetovalec, poleg pa je natisnjena simbolna fotografija. Oglaševano mleko sicer proizvajajo Pomurske mlekarne, kar je na embalaži zapisano, z označbo SI M-148 pa še navedeno, v katerem obratu. Označno SI M-148 ima denimo obrat v Murski Soboti, SI M-150 pa obrat v Ljutomeru. Tega kupec v trgovini sicer v trgovini ne more vedeti, lahko pa preveri na spletni strani Urada za varno hrano, kjer poišče seznam odobrenih živilskih obratov. Kljub temu pa kupec ne more vedeti, od kod dejansko prihaja mleko, ki je v embalaži.
Mlekarne kupujejo mleko v tujini
To, da mlekarne, tudi Pomurske mlekarne, uvažajo surovo mleko iz tujine in ga v svojih obratih predelajo in prodajajo kot svoje, ni skrivnost. Pretekli teden je o tem ob obisku Pomurskih mlekar javno spregovoril kmetijski minister Dejan Židan, ki je od mlekarn zahteval, da povečajo odkup mleka slovenskih pridelovalcev mleka ter zmanjšajo odkup mleka iz tujine. Ob tem se velja spomniti tudi na manjšo afero izpred desetih let, ko je bilo razkrito, da je v priljubljenem in skoraj ponarodelem Alpskem mleku le manjši del mlečne mešanice predstavljalo mleko iz Slovenije, večji del pa madžarsko in slovaško mleko.
Slovencem poreklo pomembno vpliva na izbiro
Vseevropska anketa Eurobarometer iz leta 2012 je pokazala, da približno 81 % slovenskih anketirancev želi vedeti poreklo oziroma izvor hrane. Ta rezultat nas med državami EU uvršča na visoko tretje mesto. Trgovcem in proizvajalcem je to še kako jasno, kar pojasni tudi poplavo raznih sloganov, ki izdelke na trgovskih policah označujejo kot domače oziroma slovenske, čeprav morda žival ali rastlina Slovenije za časa življenja sploh ni videla.
