V Prlekiji so potrošniki in stroka izbrali „Naj špricar 2015“ in ocenili mlada vina.
Čas okrog sv. Martina, ko se mošt uradno spremni v vino, je tudi primeren čas za takšna in drugačna ocenjevanja pridelkov iz vinogradov, torej vin. Poleg mladih vin, se v mnogih vinorodnih območjih, čeprav naj bi se vino pilo čisto in v zmernih količina, čedalje bolj odločajo tudi za ocenjevanje špricarjev, torej mešanice vina in mineralne vode, v našem okolju je to običajno Radenska. Dejstvo, da špricar ni tabu tema, ampak tržna niša, so namreč že pred desetletji opozorili avstrijski štajerski vinogradniki.
Izbor za 'Naj špricar 2015', dober teden pred sv. Martinom je potekalo v vinskem hramu Brenholc, na Jeruzalemu“, poudarjajo organizatorji vse bolj odmevnega dogodka iz Javne razvojne agencije občine Ormož.
Ocenjevali tudi gostje iz Hrvaške
Ocenjevanje bi lahko imenovali, kar majhno državno prvenstvo, saj so bile udeležene največje zvezde slovenskega trga špricar vin, ter tudi gostje iz sosednjega hrvaškega Zagorja in Medžimurja. Vse te velike blagovne znamke so dobile tudi zelo dobre ocene tako s strani potrošniške, kakor tudi strokovne komisije. Za razliko od ocenjevanja špricar vin, je bilo ocenjevanje mladih vin, ki je je sledilo ocenjevanju mladega vina, bolj lokalnega pomena, saj so sodelovala predvsem vina iz bližnje okolice ter sosednje hrvaške. Kot posebno zanimivost tega ocenjevanja lahko omenimo, da so ista vina (kandidate za naj špricar 2015) ocenjevali tako strokovnjaki, kakor tudi predstavniki potrošnikov. V komisijo strokovnjakov so bili delegirani enologi in ocenjevalci z licenco Ministrstva z kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v komisijo za potrošnike pa predstavniki manjših vinogradnikov in ljubitelji vina.
Ob čestitkam vinogradnikom je dr. Wondra nekaj besed namenil tudi mladim vinom. „Vsekakor so odraz odličnega letnika, seveda še ne dozoreli, mladostni, vendar pravi predstavniki sortnosti in ekstraktne bogatosti. Deset vin je bilo že v tej fazi vrhunske kakovosti, vsaj še deset pa jih bo to doseglo po zorenju. Veseli me, da je večina predstavljenih mladih vin v okviru dobre kakovosti. Veseli me, da ni bilo bolezni , ki so odraz slabega stanja grozdja in napak v kleti. To je dokaz visokega nivoja dela v vinogradu in kleti, seveda če tudi narava prispeva svoje“.
Prezrelo grozdeje prav tako lahko »pokvari« vino
„Marsikdo verjetno debelo pogleda, da strokovnjaki ocenjujejo špricarje, še več - da so celo promotorji takšnega ocenjevanja. Ob tem moramo poudariti, da vsako vino ni dobro špricar vino: najprej mora biti dobro vino - vino brez napak; napake pri vinu se ob dodatku mineralne vode še bolj občutijo. Previsok ostanek sladkorja in vino iz prezrelega grozdja nista dobra popotnica za dobro špricar vino. Nove tehnologije, ki pridelujejo močno dišeča vina, kjer je kislina nekaj nižja in bolj sofisticirana ob dodatku mineralne vode lahko delujejo omledno in ne tako kot je poslanstvo špricerja – poživljajoče.
Strokovna ter potrošniška komisija
Kot posebna zanimivost pa je primerjava rezultatov ocenjevanja, strokovne in potrošniške komisije, kjer so ocene zelo podobne, kar kaže, da niti potrošnikov nikakor ne gre podcenjevati. Majhna razlika je bila le med zmagovalnimi vini, in sicer je strokovna komisija na prvo mesto postavila špricar iz domačega Jeruzalemčana, potrošniki pa so se odločili za soseda iz medžimurske Štrigove, natančneje s Svetega Urbana, saj so prvo mesto podelili špricaru iz Urbanskega bisera.
Končni vrstni red, strokovna komisija: 1. Jeruzalemčan (P&F Jeruzalem Ormož), 2. Leskovar (Vinogradništvo Leskovar), 3. Janževec (Radgonske gorice), 4. Haložan (Ptujska klet), 5. Štrigovske noči (OPG Denis Kunčić), 6. Konjičan-mlado vino (Zlati grič) itd. Končni vrstni red, potrošniki: 1. Urbanski biser (Vino Cmrečnjak), 2. Haložan 2015 (Ptujska klet), 3. Janževec (Radgonske gorice), 4. Konjičan-mlado vino (Zlati grič), 5. Leskovar (Vinogradništvo Leskovar), 6. Haložan 2014 (Ptujska klet) itd.
Končni vrstni red – mlada vina – skupno strokovna komisija in potrošniki (50 vzorcev): 1. Rumeni muškat (P&F Jeruzalem Ormož) 18,86; 2. Laški rizling (Stanko Pesrl) 18,49; 3. Muškat otonel (Vinogradništvo Leskovar) 18,44: 4. Traminec (P&F Jeruzalem Ormož) 18,38; 5. Renski rizling (Vinogradništvo Leskovar) 18,27; 6. Sauvignon (Vinogradniško-izletniška kmetija Ratek) 18,23; 7. Zvrst (Igor Jerebič) 18,21; 8. Muškat žuti (Agromeđimurje – podrum Štrigova) 18,16; 9. Muškat Otonel (Miran Plemenič) 18,16; 10. Chardonnay (OPG Dragutin Kunčić) 18,02 itd.
