Pomurski zdravnik: »Pri skoraj 95 odstotkih oseb s povišanim krvnim tlakom vzroka ne najdemo«

S hipertenzijo oziroma visokim krvnim tlakom se spopada skoraj 50 odstotkov odraslih Slovencev. Ker so osebe s povišanim krvnim tlakom dolgo brez simptomov, se ga večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka.

Ob svetovnem dnevu hipertenzije, ki je bil 17. maja, smo se o visokem krvnem tlaku pogovarjali s Sašom Duhom, dr. med., specialistom družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ljutomer, ki pravi, da pri skoraj 95 odstotkih oseb s povišanim krvnim tlakom vzroka ne najdejo.

Kako pogosto naj bi si merili krvni tlak? Kakšne so normalne vrednosti krvnega tlaka in kdaj je previsok?

»Povišan krvni tlak je definiran pri vrednosti nad 140/90 mmHg pri ambulantnih meritvah ali nad 135/85 mmHg pri meritvah v domačem okolju. Na splošno velja, da so normalne vrednosti krvnega tlaka pod temi vrednostmi. Bolj previdni smo pri starejših osebah, pri katerih so vrednosti lahko tudi višje, če nižjih ne prenašajo.

Priporočamo, da si posamezniki brez pridruženih stanj oziroma drugih zdravstvenih težav krvni tlak izmerijo vsaj na tri do pet let. Osebam, ki so bolj ogrožene — posamezniki s pridruženimi boleznimi, ki že jemljejo zdravila — pa je krvni tlak treba izmeriti vsaj enkrat na leto. 

Osebam, pri katerih je bila korigirana ali uvedena nova terapija, priporočamo dvakrat dnevno merjenje krvnega tlaka za obdobje enega tedna, ob tem pa naj zabeležijo povprečje dveh meritev krvnega tlaka v razmiku ene minute. Kasneje, ko je krvni tlak znotraj normalnih vrednosti, zadošča meritev enkrat na teden do enkrat na mesec, in sicer tri meritve zjutraj in tri zvečer.«

Kateri so najpogostejši vzroki za povišan krvni tlak? Kakšno vlogo igra genetika?

»Pri skoraj 95 odstotkih oseb s povišanim krvnim tlakom vzroka ne najdemo, to imenujemo primarna arterijska hipertenzija. Čeprav pomembno vlogo pri nastanku povišanega krvnega tlaka igra tudi genetika, so pomembni tudi okoljski dejavniki. To so najpogosteje nezdrav življenjski slog s pretežno sedečim načinom življenja, prekomerna telesna teža in kajenje.«

Kateri naj bodo prvi ukrepi ob povišanem krvnem tlaku? Čemu se je še posebej dobro izogibati, ko želimo znižati krvni tlak?

»Prvi ukrep naj bo zagotovo sprememba življenjskega sloga — z zmanjšanjem telesne teže pri tistih s prekomerno telesno težo, omejitev vnosa soli (manj kot pet gramov dnevno), kave in alkohola ter vsakodnevna telesna aktivnost. 

Pomembna pa je tudi prehrana, ki naj vsebuje manj rdečega mesa ter več zelenjave in sadja, stročnic, oreščkov, rib ... Odsvetujemo tudi kajenje.«

Kakšne so posledice neukrepanja pri povišanem krvnem tlaku?

»Nezdravljen povišan krvni tlak vodi v okvaro tarčnih organov - bolezni srca in ožilja, kronične ledvične bolezni, do nastanka srčne in možganske kapi, kar so seveda resni zapleti dolgotrajno povišanih vrednosti krvnega tlaka. 

Ker je krvni tlak sprva brez simptomov, posledice nezdravljenja pa hude, ga imenujemo tudi tihi ubijalec. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi eden od vzrokov za nastanek demence.«

Za zniževanje krvnega tlaka obstajajo zdravila. V katerem primeru brez njih ne gre in jih je zato nujno začeti jemati?

»Kadar kljub dosledni spremembi življenjskega sloga pacientu ne uspe znižati krvnega tlaka do ciljnih vrednosti ali v primeru, ko zaradi visokih vrednosti krvnega tlaka tudi sprememba življenjskega sloga ne bo pomagala, se osebi s povišanim krvnim tlakom uvedejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Večina jih potrebuje za učinkovito uravnavanje krvnega tlaka dve zdravili, vsaj četrtina pa tri, kar pa ne pomeni nujno tudi več tablet.

Veliko učinkovin je namreč združenih v kombiniranih tabletah, kar v primerjavi z zdravljenjem z vsako učinkovino posebej bistveno olajša jemanje.«

Ali z jemanjem zdravil lahko kadar koli prenehamo? Kaj se lahko zgodi, če jih prenehamo jemati?

»Za vzdrževanje normalnih vrednosti krvnega tlaka je potrebno redno jemanje zdravil. Z jemanjem zdravil se lahko preneha le, če se po predhodnem posvetu z izbranim zdravnikom prepričamo, da z opustitvijo zdravila ne bo prišlo do povišanja krvnega tlaka izven ciljnih vrednosti ali bi se s tem poslabšalo zdravstveno stanje. 

Večinoma pri osebah, ki jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka, že 24 ur po opustitvi zdravila pride do porasta krvnega tlaka izven ciljnih vrednosti.«

Kakšna je po vašem mnenju splošna ozaveščenost o povišanem krvnem tlaku? Menite, da ga pacienti jemljejo dovolj resno?

»Menim, da je večina populacije dovolj ozaveščena o povišanem krvnem tlaku, vendar je večja težava to, da večina posameznikov pri povišanih vrednostih krvnega tlaka pravočasno ne ukrepa, ko bi lahko le s spremembo življenjskega sloga, torej brez zdravil, dovolj dobro znižali krvni tlak.

Najtežji, a najpomembnejši del zdravljenja predstavlja prav sprememba življenjskega sloga, za kar pa se je, v času, ko ni simptomov, najtežje motivirati. Se pa zelo izplača, saj s tem in rednim jemanjem zdravil za znižanje krvnega tlaka lahko življenje ohranimo kakovostno in zdravo.«