Evropske države se že dlje časa sprašujejo, kaj narediti s poplavo ljudi, ki jih je bližnjevzhodno nasilje pregnalo v Evropo. Nemčija in Avstrija že zaostrujeta razmere na mejah in zavračata begunce. Avstrija je kljub kritikam Bruslja na svoji južni meji s Slovenijo začela uveljavljati dnevne kvote in sprejemala le še do 80 prošenj za azil dnevno.
Več prošenj za azil tudi v Sloveniji
Strožji pogoji za vstop v Avstrijo napovedujejo, da se bo tudi v Sloveniji povečalo število migrantov, ki bodo zaprosili za azil, saj si bodo tako zagotovili obstanek v Evropi.
Večje potrebe po namestitvenih prostorih
S povečanjem števila prosilcev za azil se bodo povečale tudi potrebe po nastanitvenih kapacitetah. Vojašnice, domovi in ostali objekti, ki so v lasti države bodo čez čas polni, tako bo potrebno prosilce za azil namestiti tudi pri zasebnikih.
Poročali smo že o primeru iz Avstrije, kjer so migrantje nameščeni v gostišču Tafelspitz. Za vsako izmed postelj Avstrija lastniku nekdanjega gostišča plača 12 evrov na dan.
Kaj pa pomurski ponudniki prenočišč?
Azilanti državi vsekakor predstavljajo precejšen strošek, lokalnemu obrtništvu in gospodarstvu pa tudi možnost za zaslužek. Kako na to gledajo pomurski ponudniki prenočišč pa smo preverili na terenu.
Če vzameno migrante, bomo izgubili ostale goste
O namestitvenih možnostih za migrante smo povprašali v soboškem hotelu Diana, kjer so nam povedali, da nimajo interesa namestiti begunce, niti za plačilo ne.
»Za nobeno ceno ne bi bili pripravljeni namestiti migrante, saj bi s tem izgubili vse ostale goste, pa tudi letos ni potrebe po tem, saj se nam obeta dobra zasedenost hotela brez tega,« je odločna direktorica hotela Olga Belec.
Obrnili smo se tudi na številne ponudnike v Moravskih Toplicah, ki so si enotni, da ne sprejmejo beguncev, zaradi ostalih gostov. V apartmaju Jeleček so nam povedali, da so že v naprej zasedeni, tako da nimajo prostih namestitvenih kapacitet.
O možnostih namestitve beguncev smo povprašali tudi v Dijaškem domu Murska Sobota, kjer so sporočili, da o namestitvi beguncev v prostore dijaškega doma ne odločajo sami, saj so pod vodstvom države. »V dijaškem domu imamo za enkrat še nekaj dijakov in menim, da to pač ni kompatibilna dejavnost,« pravi ravnateljica Antonija Berden.