Pomurski kmetje kritični do razpisov in razmer v ekološkem kmetovanju.
Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, enote Murska Sobota, je na zadnji seji poudaril težave, s katerimi se soočajo kmetje zaradi neustrezne razpisne politike in neurejenih razmer na področju ekološkega kmetovanja.
Sklepe z več zahtevami so poslali pristojnemu ministrstvu, pričakujejo ukrepe, je za STA dejal predsednik sveta Franc Grobnik.
Razprava na seji je bila po njegovih besedah burna, predvsem zaradi aktualne razpisne politike. Med drugim so člani sveta opozorili, da številni razpisi niso usklajeni z realnimi razmerami.
Kot je pojasnil, se kmetje težko prijavljajo na razpise, ker nimajo ustrezne dokumentacije, pa tudi zato, ker spremembe občinskih prostorskih načrtov trajajo več let.
»Nekateri razpisi pa so recimo odprti le nekaj mesecev, kar izključuje velik del potencialnih upravičencev,« je dejal.
Z ministrstva se niso odzvali povabilu
Zelo problematične se zdijo kmetom tudi razmere na področju ekološkega kmetovanja. Navzoči so opozorili, da kljub deklarativnim usmeritvam ni sistematičnega tržnega odkupa ekoloških pridelkov.
»Ekološki pridelki ostajajo neprodani ali pa se jih sploh ne trži, saj ni organiziranega odkupa, javni zavodi pa še vedno kupujejo najcenejšo hrano, pogosto iz uvoza,« je še povedal Grobnik.
Vse to dodatno ogroža obstoj ekoloških kmetij, je opozoril.
Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vendar se ni odzval nihče od pristojnih.
»Čeprav so sodelovanje obljubili, na sejo ni prišel nihče. Zato smo prisiljeni sami nasloviti najbolj pereče točke in ukrepati v okviru svojih pristojnosti,« je dejal Grobnik.
Če ne bo odziva, bodo stopnjevali pritisk
Člani sveta so med razpravo sprejeli več drugih sklepov in zahtev, ki so jih naslovili na ministrstvo. Med drugim predlagajo uskladitev razpisov s terenskimi pogoji, oblikovanje delovne skupine za reševanje izzivov v kmetijstvu, določitev uradnih podatkov o količinah ekološke hrane ter dodatno podporo mladim kmetom z naložbenimi sredstvi.
Prav tako pozivajo k večji vključenosti regijskih predstavnikov v pripravo kmetijske politike.
»Kmetje v Pomurju, ki je ena ključnih regij za pridelavo hrane v Sloveniji, ne morejo več ostajati prezrti. Če ne bo odziva, se bo pritisk s terena stopnjeval,« je še opozoril Grobnik.
