Skupina Panvita je v Pomurju začela z žetvijo ječmena na 400 hektarjih, s čimer se začenja letošnja sezona žetve žit in oljnic, so sporočili.
Zaradi podnebnih sprememb je žetev letos vsaj 14 dni prej kot običajno, so dodali, kar vpliva na količino in kakovost pridelka.
V prihodnjih dneh sledita še žetvi oljne ogrščice na 320 hektarjih in pšenice na 1200 hektarjih.
Letošnja letina ječmena blizu povprečja
Ocene strokovnjakov kažejo, da bo letošnja letina ječmena v Sloveniji za približno pet odstotkov večja kot lani, predvsem zaradi nekoliko ugodnejših rastnih razmer v primerjavi z zelo podpovprečnim letom 2023, a še vedno nekoliko pod dolgoletnim povprečjem.
Povprečni hektarski pridelek ječmena v Panviti v zadnjih letih znaša med 6500 in 7000 kilogramov na hektar, letos pa se pričakujejo rezultati blizu tega povprečja, medtem ko je lani pridelek ponekod zaradi zmrzali padel pod 6000 kilogramov na hektar.
»Letos več kot polovica pridelanega ječmena predstavlja merkantilni ječmen, ki bo namenjen lastni mešalnici krmil, druga polovica pa je semenski ječmen, ki ga bodo uporabili za jesensko setev na lastnih površinah in pri pogodbenih kooperantih,« poudarja direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag.
Sledita še žetev pšenice in oljne ogrščice
V začetku prihodnjega tedna Panvita nadaljuje z žetvijo oljne ogrščice na 320 hektarjih.
Po ocenah strokovnjakov bo letošnji pridelek oljne ogrščice v Sloveniji za 13 odstotkov večji kot lani in kar 19 odstotkov nad povprečjem zadnjih petih let, saj so bile rastne razmere za oljnice letos bolj ugodne.
Tudi v Panviti pričakujejo nadpovprečno letino, kar bo pomembno prispevalo k samooskrbi z oljnicami, so sporočili.
Nato pa sledi še žetev pšenice na 1200 hektarjih površin, ki jih obdeluje Panvita. Prve napovedi kažejo, da bo tudi pridelek pšenice letos za osem odstotkov večji kot lani, kar pomeni, da bodo rezultati blizu ali nekoliko nad dolgoletnim povprečjem. Lani je bila letina pšenice v Panviti povprečna, predvsem zaradi vremenskih nihanj, letos pa so pričakovanja nekoliko boljša, čeprav so na količino in kakovost vplivale zgodnje visoke temperature in spomladanska suša.
Po podatkih iz Pomurja so lani na težjih tleh ponekod poželi zgolj šest ton pšenice na hektar, medtem ko so na peščenih tleh dosegali tudi do osem ton na hektar, pri čemer je več kot polovica pridelka bila nižje kakovosti in namenjena za krmo.
Panvita ob začetku žetve poudarja pomen uporabe certificiranega semena in sodelovanja s slovenskimi kmeti, saj ta pristop zagotavlja večjo stabilnost pridelka, višjo kakovost in dolgoročno prehransko varnost.
Lokalno pridelana žita in oljnice ostajajo v Sloveniji, kjer prispevajo k samooskrbi in trajnostnemu razvoju še poudarjajo v Panviti.
