Konferenco so pripravili ob končanju evropskega projekta »Strengthening pf the competitivness of Pomurje region through inovation and LLL«, ki ga je RRA Mura pridobila pri uradu za širitev Evropske komisije. Pri projektu sta dejavno sodelovali tudi Mrežni pomurski podjetniški inkubator (sedaj Pomurski tehnološki park) in Pomurska gospodarska zbornica.
čim več kvalitetnih predlogov razvoja
V okviru projekta so izdelali predlog izboljšanja konkurenčnosti pomurske regije na podlagi treh instrumentov, ki vključujejo tudi črpanje evropskih nepovratnih sredstev, in so usmerjeni v pospeševanje razvojno-raziskovalnih dejavnosti v podjetjih.
Ob pričetku konference je maloštevilne udeležence nagovoril minister Golobič, ki je povedal, da »bo država prisluhnila vsem dobrim projektom in jih tudi podprla«.Golobič meni, da je v času krize potrebno, da se vprašamo, »kaj je temelj zdrave rasti in z razvojem v prihodnje izhajamo iz odgovora na to vprašanje«. Vlada bo v prihodnjih dneh pričela s pogajanji o proračunu, v okviru katerega bi se naj, kot obljublja Golobič, sredstva za razvoj in raziskave vsaj podvojila. To pa sledi iz dejstva, da Slovenija in njeno gospodarstvo potrebuje čim več tako kvalitetnih projektov, kot je ta projekt, katerega Golobič razume kot »izrazito dodelan predlog«.
Nezainteresiranost pomurskih županov
V nadaljevanju konference bi naj udeležence nagovorili še župani štirih največjih pomurskih občin (Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava), ki bi poskušali pojasniti svojo vizijo razvoja Pomurja, predvsem pa posamezne občine. Vabilu sta se odzvala le lendavski župan Balažek in ljutomerski podžupan Klemenčič. Odsotnost županov, predvsem pa župana največje pomurske občine, Murske Sobote, je konferenci kakor tudi samemu projektu vsekakor odvzelo določeno veljavo in pomen. Ob tem se poraja vprašanje, kako se naj razvoj pomurske regije pospeši, ko pa so župani tako nezainteresirani za kvalitetne predloge in posredno odklanjajo še kako potrebno pomoč.
župan Balažek je poudaril, da pomurska regija potrebuje »konkretna dejanja s konkretnimi projekti«, Klemenčič pa je dodal, da je »v preteklosti bilo preveč t.i. 'mehkih pristopov', ki prinašajo le veliko neuporabnih besed in kupe neuporabne dokumentacije«.
Dejansko stanje
V drugem delu srečanja so bili predstavljeni rezultati projekta in možnosti implementacije projekta v pomurskem gospodarstvu. Zaskrbljujoči so podatki, da je Pomurje 3,6 krat manj razvito od povprečja Evropske unije in da je potrebna 9,45 odstotna gospodarska rast za dosego tega povprečja v desetih letih. Tako gospodarsko rast pa je mogoče doseči le z vlaganjem v človeške vire.
Pot do sprememb
Po mnenju strokovnjakov »je v Pomurju zaradi nizke razvitosti in nekonkurenčnosti potrebno doseči 'kvantni skok' v razvoju, da bi lahko sledili Sloveniji in Evropi«. Kot pravijo, je ta skok možno doseči »z uporabo novih tehnologij v industriji, s sodelovanjem gospodarstva z eksperti, povezovanjem različnih podjetij in ustvarjanjem okolja za ustanavljanje visokotehnoloških 'spin-off' podjetij«.
