študentsko delo bi se po novem štelo kot delovna doba
S tem želijo koalicijski partnerji doseči varno prožnost trga dela. Tako naj bi vlada odpravila nelojalno konkurenco na trgu dela in po pričakovanjih skrajšala povprečni čas študija, ki se podaljšuje, ker si študentje med študijem služijo kruh. Študentsko delo pa bi se priznalo kot delovna doba.
"V Avstriji dela kar 80 odstotkov študentskega dela na črno"
O tem, kaj bi predlagane spremembe pomenile za študente smo se pogovarjali z direktorjem Mladinskega servisa v Murski Soboti, Darkom Kutošem. "Ta ideja pomeni ukinitev študentskega dela in stanje kot je na primer v Avstriji, kjer prav tako dela več kot 60 odstotkov študentov in dijakov, od tega pa 80 odstotkov na črno, ker tega dela nimajo ustrezno reguluranega. Pri nas je sedaj to popolnoma urejeno in skorajda ne prihaja več do zlorab, če pa že, so tu inšpekcije," je povedal Kutoš.
Študenti bi se znašli na trgu dela kot ostali
Vprašanje, ki se še zastavlja je, ali bi nov zakon lahko pripomogel k željenemu zmanjšanju števila let študiranja. "Sedaj imajo študenti na razpolago ponudbo prostih študentskih del v času, ki ga lahko ukradejo študiju in nekaj vmes zaslužijo. V primeru izenačitve z ostalimi deli pa bi bili surovo vrženi na trg dela, kjer te nihče ne bi vprasal, če si študent in imaš kakšne obveznosti. Ponujali bi ti zaposlitve na način, da bi se doba študija zvečala (izkušnja Avstrije, ki jo bolje poznam)," je svoje videnje predstavil Kutoš.
Študentsko delo bi bilo potrebno formalizirati
V zaključku pogovora pa je še dodal, da se študenti s študentskim delom zavestno odpovejo pokojninski dobi, da zato dobijo nekoliko večjo in ugodnejšo ponudbo prostih študentskih del. "Študenti so pripravljeni sprejeti najbolj fleksibilno obliko dela brez zahteve za pokojninsko dobo. Potrebno pa bi bilo formalizirati študentsko delo kot delovne izkušnje, ker to nedvomno so," je zaključil direktor Mladinskega servisa.
O financah slovenskega študenta
Študenti si finančna sredstva v veliki meri pridobivajo s študentskim delom. Mesečni prihodek študenta, ki vzdržuje lastno gospodinjstvo je v študijskem letu 2006/07 znašal v povprečju 755 evrov. Od tega je 37 odstotkov prihodkov v povprečju pridobil z delom, več kot polovico, pa so prispevali njegovi starši, država pa je dodala osem odstotkov. Študent, ki je v istem letu živel doma, je povprečno razpolagal s 333 evrov na mesec, od tega si je 61 odstotkov prislužil z delom, 14 odstotkov je prispevala država, ostalo pa starši. V študijskem letu 2006/07 je štipendijo prejemal vsak peti študent. Največ je bilo republiških štipendistov (12.483), sledijo Zoisovi štipendisti (7.516), kadrovske štipendije pa je prejemalo 4.505 študentov. Povprečna štipendija je znašala 201 evro.
