Vest, da utegne letalski muzej v obliki piramide dobiti svoj prostor v Murski Soboti ali katerem drugem slovenskem kraju, se širi hitro. Za idejo so se med drugim ogreli tudi na Ptujskem polju in v Vipavski dolini. V piramidi naj bi bil adrenalinski park in tudi 400 novih zaposlitev ni majhna številka. Večini se zdi takšna ideja zanimiva ter predvsem dobičkonosna. Le tu in tam kdo pripomni, da bi lahko »ta denar investirali v kaj bolj nujnega«.
Vprašanje smiselnosti (ne)izgradnje piramide prepuščam drugim. Sam bi izpostavil drug vidik. Nanj sem se spomnil ob spremljanju polemik, povezanih z izgradnjo džamije. Poleg vseh drugih argumentov, ki so se pojavljali proti gradnji džamije, je del slovenske javnosti nastopal s trditvijo, da džamija pač s svojo obliko ne sodi v našo »idilično podalpsko deželo«.
Na prvi pogled resda ne moremo primerjati izgradnje piramide in džamije. Piramida bi utegnila postati pomembna turistična točka, džamija pa verski center. Gre torej za povsem različne vsebine objektov. A vendar se hudič skriva v podrobnostih. če se omejimo izključno na prostorski vidik, se lahko upravičeno vprašamo naslednje: zakaj se pri izgradnji džamije pojavljajo pomisleki, če takšen objekt sodi v naš prostor, pri piramidi pa ne. V večini evropskih prestolnic je džamija nekaj povsem običajnega in v tem kontekstu je piramida s prostorskega vidika veliko bolj eksotična.
V bistvu sploh ne gre za to, če piramido potrebujemo ali ne. Opozoriti želim le na hipokrizijo in dvoličnost nekaterih »pridnih in delavnih Slovencev«, ki jih moti v prostoru džamija, pri piramidi pa si zatiskajo oči. Pomislekov o skrunitvi slovenske prostorske podobe ni. Moram priznati, da me je v tem smislu Zmago Jelinčič kar presenetil. Od njega bi namreč pričakoval, da bo skušal zgraditi največji kozolec na svetu in ne piramide.
