Gradnje bioplinarne v Motvarjevcih ni mogoče zaustaviti brez razveljavitve gradbenega dovoljenja
Skupina Panvita kot eden največjih pridelovalcev hrane v Sloveniji sledi svoji viziji, v kateri imajo zapisano, da bodo vsako leto izgradili eno bioplinarno. Doslej imajo že dve, Nemščak v Ižakovcih in manjšo v Logarevcih, tretja pa se že gradi v Motvarjevcih, kjer pa je prišlo do zapletov z lokalnim prebivalstvom.
Panvita pripravljena storiti korak nazaj
čeprav je investitor Panvita Ekoteh pridobil lokacijsko informacijo, vložil in februarja letos tudi pridobil gradbeno dovoljenje, pozitivno naravovarstveno soglasje Agencije za okolje, ki je pred izdajo soglasja zaprosila za mnenje Zavod za varstvo narave, priznavajo, da so naredili napako v začetku. "Nam kot investorjem je žal, da so se odnosi s krajani zaostrili do te mere, da skoraj več ni mogoče vzpostaviti normalnega dialoga. čutimo se tudi krive, da je do te situacije prišlo," pravi direktor Panvite Ekoteh Matjaž Durič, ki obžaluje, da krajanom v začetku niso projekta predstavili v luči, da bodo imeli od njega koristi in da okolju ne bo škodoval. "Velik del nasprotovanja prebivalstva in njihovih dvomov je neutemeljenih, ker so plod neinformiranja. Pripravljeni smo stopiti korak nazaj in pokazati zrelost, kar pa pričakujemo tudi od lokalne skupnosti in odbora. želimo najti skupni jezik in skupno rešitev," pravi Durič.
Temeljna korist izgradnje bioplinarne v Motvarjevcih je, da se bo večina stranskih produktov, ki nastajajo pri izvajanju kmetijske dejavnosti (piščančja farma), predelala in izkoristila na okolju prijazen način, saj predelava teh stranskih produktov omogoča proizvodnjo bioplina, ki se prek kogeneracije izkorišča kot toplotna in električna energija. Proizvodnja "zelene energije" iz bioplina, ki spada med obnovljive vire energije, predstavlja okolju prijazen in neškodljiv način pridobivanja energije, saj zmanjšuje emisije ogljikovega dioksida v okolje in zmanjšuje energetsko odvisnost. Bioplinarna v Motvarjevcih bo kmetijska bioplinarna, ker bo kot vhodno surovino uporabljala stranske produkte, ki nastanejo ob kmetijski dejavnosti: koruzne sekance, piščančji gnoj in gnojevko.
Mnogo koristi, dodatnih obremenitev ne bo
Civilno iniciativo, ki se je formairala, v zvezi z bioplinarno najbolj skrbijo smrad, izcedne vode in prometna obremenitev, ki jo utegne povzročiti delovanje bioplinarne. Pri Panviti pojasnjujejo, da naj smradu v okolici objekta ne bi bilo, ker bodo vsi procesi potekali v zaprtih bazenih, prav tako ne bo večjih prometnih obremenitev, možen je edino vonj po koruzni silaži z depojev, a ta vonj je, kot pravijo, na podeželju zaznaven tudi sicer. Pri Panviti poudarjajo, da bi poleg vseh ostalih koristi, kot so čistejše okolje, odkup odvečne koruze in nove zaposlitve, lokalno prebivalstvo dobilo zastonj viške toplotne energije, s katerimi bi lahko ogrevali celotno naselje. "S tem bi pridobili tako Panvita kot lokalna skupnost," je predstavil te možnosti odgovorni vodja projekta Roland Tušar iz Gradbenega holdinga.
V Avstriji bioplinarne tudi sredi vasi
Medtem ko Panvita skuša vzpostaviti pogovore z lokalno skupnostjo, le-ti to možnost zavračajo in skušajo s tožbo doseči razveljavitev izdaje gradbenega dovoljenja s strani Upravne enote Murska Sobota. Med tem časom gradnja poteka normalno naprej in je v sedemdesetih odstotkih že končana, prihodnji mesec se že začne opremljanje, ki naj bi se končalo do konca leta, tako da sta za leto 2008 predvidena zagon in šestmesečno poskusno delovanje. V Nemčiji obstaja že čez 4000 bioplinarn, v Avstriji prek 300, v Sloveniji imamo zaenkrat le tri. Da je bioplinarna lahko brez negativnih vplivov umeščena sredi lokalne skupnosti, smo se lahko prepričali sami pri naših severnih sosedih, kjer smo si ogledali bioplinarni podobne velikosti in tipa v Gosdorfu in Oberrakitschu, ki so ju zgradile skupine treh lokalnih kmetov.
